181 KB0 KB200520262026Fridl Kakuk, SaraSpasenovski, Nemanjaštevilka:1letnik:77str. 134-148ISSN:0038-0474DOI:10.63384/spB61z884aCOBISSID_HOST:276876803URN:URN:NBN:SI:doc-VCHWHT65enZveza društev pedagoških delavcev SlovenijeSodobna pedagogikacritical pedagogyeducational normativityhumanistic educationhumanistično izobraževanjekritična pedagogikapedagogical theorypedagoška teorijavzgojno-izobraževalna normativnostThe question of pedagogical purpose and aims in contemporary consumer society|This theoretical paper discusses the purpose and aims of education in the era of consumerism. We argue that pedagogy, understood as an autonomous descriptive-normative science, is the only discipline entitled to define the purpose and aims of education. This argument is developed in three steps. First, we ground the question of educational purpose in the ontological status of the human being. Education is understood as a formative process (Bildung) through which human beings understand, realise and transcend themselves; therefore, its aim should not be set externally by economic or political demands but should arise from the idea of the human as a free, moral and self-transcending subject. Second, we reaffirm the epistemological autonomy of pedagogy. Pedagogy is not a value-neutral practical field but a science that unites descriptive analyses of educational reality with normative guidance about what education should achieve. On this basis, it possesses both the right and the responsibility to articulate educational purpose and aims. Third, we offer a theoretical analysis of consumerism as a pedagogical problem. We argue that consumerism displaces pedagogical teleology by redefining education as a market service focused on performance, employability and competitiveness. This educational reality replaces value-led reason with instrumental rationality and reduces education to adaptation and production. We claim that this represents not only a crisis in education but also a crisis of education itself. This theoretical paper thus provides a pedagogical-theoretical view of consumerism as a force that undermines the very conditions of education as human formationTa teoretični članek obravnava vprašanje namena in cilja vzgoje in izobraževanja v dobi potrošništva. Pedagogika, razumljena kot avtonomna deskriptivno-normativna veda, je edina disciplina, ki lahko opredeljuje namene in cilje vzgoje in izobraževanja. Razprava je razdeljena na tri dele. Najprej vprašanje namena vzgoje in izobraževanja utemeljimo v ontološkem statusu človeka. Vzgojo in izobraževanje razumemo kot oblikovanje (Bildung), s pomočjo katerega človek razume, uresničuje in presega samega sebe; zato cilj vzgoje in izobraževanja ne sme biti določen na podlagi zunanjih, gospodarskih ali političnih interesov, ampak mora izhajati iz ideje o človeku kot svobodnem, moralnem in samopresegajočem subjektu. Nato poudarimo epistemološko avtonomnost pedagogike. Pedagogika ni vrednotno nevtralno, praktično področje, temveč veda, ki združuje opisno analizo vzgojno-izobraževalne resničnosti z normativnimi smernicami o tem, kaj naj bi vzgoja in izobraževanje dosegla. Na tej podlagi ima pravico in odgovornost, da opredeli izobraževalne cilje in namene. Tretjič, predstavljamo teoretično analizo potrošništva kot pedagoškega problema. Trdimo, da potrošništvo izpodriva pedagoško teleologijo, saj vzgojo in izobraževanje na novo opredeljuje kot tržno storitev, usmerjeno v doseganje rezultatov, zaposljivost in konkurenčnost. Ta izobraževalna resničnost nadomešča vrednotno usmerjen razum z instrumentalno usmerjeno racionalnostjo in izobraževanje skrči na prilagajanje in produkcijo. Trdimo, da to ne predstavlja le določene krize v vzgoji in izobraževanju, ampak kar krizo izobraževanja samega. Ta razprava tako ponuja pedagoško-teoretični pogled na potrošništvo kot na silo, ki spodkopava pogoje vzgoje in izobraževanja v funkciji oblikovanja človekaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza društev pedagoških delavcev Slovenije