44 KB279 KB45 KB199920252006Hengl, TomislavJurišić, MladenMartinić, Ivan13 straniletnik:52številka:6str. 419-431ISSN:0039-2480COBISSID:9486107URN:URN:NBN:SI:doc-VAZG6AGUenslAssociation of Mechanical Engineers and Technicians of Slovenia et al.Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije et al.Strojniški vestnikgospodarjenje z gozdoviGPSkmetijstvo usmerjenonavigacija satelitskaocena natančnostisatelitska navigacijasatelitsko določanje legeupravljanje z gozdoviOcena natančnosti satelitske navigacije pri upravljanju naravnih virov| An accuracy assessment of satellite navigation in natural-resource management|This article deals with the possibilities of applying GPS navigation technology to the management of natural resources. It is based on the results of GPS soil mapping at about 30 locations in Baranja (eastern Croatia). The GPS receivers were used primarily for the positioning of the soil-sampling sites. Dynamic mapping was not monitored. The practical purpose of the research was to learn more about working with GPS data, integrating GPS into geographic information system (GIS), and testing the possibilities of the moreprecise Differential GPS (DGPS). The differences between the data obtainedusing three methods of point positioning in space were testedČ a) geo-referenced aerial photographs (AERO), b) a standard GPS signal, and c) a corrected DGPS signal. A systematic deviation and an error radius were established with respect to the reference value (the DGPS results). Testing the difference between the GPS and AERO did not show any statistically significant difference between these two methods. According to the results of the research, GPS positioning can be successfully applied to soil mapping and to natural-resource inventories in general. Positioning with an uncorrected GPS signal provides equal or better positioning accuracy than that obtained from aerial photographs at an approximate scale of 1:20,000. The use of satellite positioning depends on the needs of a given user group, where aspects relating to precision, a 95% probability radius, the reliability of results and the feasibility are of particular importancePrispevek obravnava možnosti uporabe navigacijske tehnologije satelitskega določanja lege (SDL - GPS) pri upravljanju z naravnimi viri. Nastal je na podlagi rezultatov SDL prikazov zemljišč na priblizno 30 krajih v Baranji (vzhodna Hrvaska). Sprejemniki SDL so bili uporabljeni predvsem za določanje lege izbranih zemljisč. Dinamičnega kartiranja zemljišč nismo spremljali. Raziskave smo se lotili z namenom, da bi dogradili svoje znanje o delu s podatki SDL, o vključevanju sistema SDL v sistem zemeljskega informacijskega sistema ter preizkusili delovanje bolj natančnega sistema diferencialnega satelitskega določanja lege (DSDL). Raziskali smo razlike med podatki, pridobljenimi s tremi metodami določanja lege v prostoru: a) georeferenčnoim zračnim fotografiranjem (AERO), b) standardnim signalom SDL, in c) popravljenim signalom DSDL. Glede na referenčno vrednost smo ugotovili sistematično odstopanje in polmer napake (rezultati DSDL). Ugotavljanje razlik med metodama SDL in AERO ni dalo statistično pomembnih razlik. Glede na rezultate raziskave moramo povzeti, da lahko metodo SDL uspešno uporabimo pri kartiranju zemljišč ter tudi sicer pri prepoznavanju drugih naravnih virov. Določanje lege z nekorigiranim signalom SDL omogoča enako dobro ali celo večjo/natančnost določitve lege, kakršno dobimo z zračnimi fotografijami v povprečnem merilu 1:20.000. Uporaba satelitskega določanja lege je odvisna od potreb posameznih uporabniskih skupin, pri čemer so posebno pomembni vidiki natančnosti, polmera 95% verjetnosti, zanesljivosti rezultatov in izvedljivostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo