1831 KB90 KB201320242013Zgaga, Sabinaštevilka:1/2letnik:68str. 95-126, 133-134ISSN:0032-6976COBISSID:3662792URN:URN:NBN:SI:doc-V5HGL1PBslZveza društev pravnikov SlovenijePravnikgrožnjekazniva dejanjamednarodno kazensko pravoprocesno pravostorilciInstitut sile in grožnje v mednarodnem kazenskem pravu|Na institut sile in grožnje se storilec dejanja lahko sklicuje, ko oseba nad njim izvaja silo, ki pa se ji je mogoče fizično upreti (torej ni absolutna), a je zaradi nje in pod njenim vplivom izvršil dejanje, ki izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, in grožnjo. Grožnja pomeni psihično prisilo, saj tretja oseba storilcu pove, kaj ga čaka, če ne bo izvršil dejanja z znaki kaznivega dejanja, obe pa tretja oseba izvaja nad storilcem s posebnim namenom neposredno prisiliti storilca, da bi izvršil tako dejanje. V članku avtorica predstavi ureditev sile in grožnje v mednarodnem kazenskem pravu. V uvodnem delu predstavi ureditev elementov sile in grožnje, kakor je razvidna iz ureditve v Rimskem statutu, statutu ter sodni praksi Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in statutu ter sodni praksi Nürnberškega sodišča. V nadaljevanju pa skuša ugotoviti, kakšen je vpliv sile in grožnje na obstoj kaznivega dejanja v mednarodnem kazenskem pravuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta