295 KB51 KB200320242008Teršek, Andražštevilka:7str. 35-49ISSN:1581-7652COBISSID:9452113URN:URN:NBN:SI:doc-V1PFHCFNslGV RevijeKlub RevusPravna praksaUradni list Republike SlovenijeRevus (Ljubljana)legitimnostpravicesvoboščineuniverzalnostustavna demokracijaustavna sodiščaDeontološko (samo)razumevanje ustavnosodnih pristojnosti| s Habermasovim načelom univerzalizacije|Značilnosti proceduralno-materialne teorije legitimnosti, usmerjene k pogojem, kriterijem in okoliščinam za sprejemanje najboljših možnih odločitev, naj bi se prilegale sodobnemu evropskemu konstitucionalizmu. Ustavno sodstvo ima pri tem posebno vlogo in pomen. Razlog za legitimnost njegovih pravotvornih pristojnosti gre iskati v legitimnosti temeljnih pravic in svoboščin. Razumeti jih gre deontološko kot norme, in ne teleološko kot vrednote. Samo norme je namreč mogoče univerzalizirati kot veljavne in kot "enako dobre" za vse. Zamenjava logike moči za moč logike naj bi bila univerzalni pogoj za njihovo univerzalnost. Metodološko (samo)razumevanje ustavnosodnega odločanja naj bi bilo zato deontološko, kot odločanja na temelju norm, z normami in o normah, sposobnih univerzalizacije. In ne teleološko. Enako naj bi veljalo za strasboursko sodiščeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaKlub Revus