387 KB37 KB194820252016Litvina, A. F.Uspenskij, Fëdor Borisovičštevilka:1letnik:64str. 47-59ISSN:0350-6894COBISSID:60290658URN:URN:NBN:SI:doc-V1K6F5CPruSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revija"Reka vremen v svoem stremlen'i ---"19.st.19th centuryDeržavin, Gavril Romanovič, 1734-1816literary formulamedieval historiographypredsmrtna pesemruska književnostruska poezijaRussian literatureRussian poetrysrednjeveško zgodovinopisjeOžidaemye paradoksy v poslednem stihotvorenii G. R. Deržavina "Reka vremen v svoem stremlen'i ---"|The paper demonstrates the connection between the structure and the content of the last poem of Gabriel Derzhavin and its formula dating back to the works of Herodotus. This formula was used on a regular basis in historiographical and didactic works as well as in legal texts of the Middle Ages and the early Modern period. It was especially consistently used in wills, which is highlighted in Derzhavin's poem Reka vremen ("Time's river")Izhodišče raziskave je predsmrtna pesem Gavrila Deržavina (1743-1816) Reka časov in vprašanje o tem, ali jo lahko označimo za oporoko. V članku avtor pokaže, kako se besedilo uvršča v tradicijo, ki izhaja iz antike in je bila zelo razširjena po Evropi od Bizanca do Anglije, od Skandinavije do Poljske in Velike litovske kneževine. Gre za posebno besedno formulo, ki ne sovpada s pravno, epsko ali folklorno. Ta formula obstaja že dve tisočletji in pol. V času srednjega veka in zgodnjega novega veka so jo uporabljali na dva načina: kot preambulo k različnim vrstam dokumentov, od katerih jo najdlje vključujejo oporoke; prav tako pogosto jo najdemo v srednjeveških zgodovinopisnih in didaktičnih spisih. Rusko leposlovje 19. in 20. stoletja je podedovalo to stalno besedno formulo in jo na novo osmislilo. Deržavinovo besedilo ostaja oporoki blizu ne le po vsebini, pač pa tudi strukturnoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije