616 KB58 KB197820252020Burcar, Lilijanaštevilka:3letnik:43str. 99-118ISSN:0351-1189DOI:10.3986/pkn.v43.i3.06COBISSID:42782467URN:URN:NBN:SI:doc-UYZKYTVVslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostfrancoska književnosthibridni žanriliterarne zvrstimagičnonovelapastoralni romanpravljicaromantikaviteški romanPrve literarne pravljice francoskega salonskega vala| hibridna žanrska zvrst|Romantics introduced the notion that fairy tales are mere transcriptions or re-workings of folk tales, whose content they faithfully replicate. Literary history has proven otherwise: fairy tales are a hybrid literary genre that emerged out of the adaptations of basic features of two medieval and late renaissance genres, the Italian novels and medieval (knight and pastoral) romans. Narrative fram-ing was one of the structural features French salon writers took from the Italian novella, to which they added a technique of their own. Fairy-tales were preceded by dedicatory letters and introductions, and followed by afterwords and comments. These paratexts also carried literary references from earlier periods, which served as a source of inspiration for the fairy-tales' authors. From medieval courtly romans the authors took over the archetypal settings of aristocratic courts. These were disconnected from social environment, which resulted in the creation of geo-temporal distancing and static uniformity of the fairy-tale genre. To this generic mixture, the seventeenth-century French salon authors added elements of magic, which they borrowed from classical mythology and a special type of folk tale - a wonder tale with a special focus set on fairies, heroines' surrogate mothersDel ideološke zapuščine romantičnega 19. stoletja je prepričanje, da naj bi pravljice odsevale motiviko ljudskih pripovedi. Literarnozgodovinska veda dokazuje, da so pravljice hibridna literarna zvrst, ki je vzniknila v okviru francoskega salonskega gibanja ob koncu 17. stoletja. Salonske pisateljice, ki so bile nosilke novega žanra, so se skupaj s Perraultom naslonile na že obstoječe literarne predloge predstavnikov renesančne novele in srednjeveškega viteškega in pastoralnega romana. Iz žanra renesančnih novel so prevzele narativni prijem okvirnih pripovedi, v katerih so opisovale salonsko okolje in pripovedne načine, na katere so nastajale nove pripovedi, ki so jih okvirile še drugače. Vsako pravljico so opremile s posvetilom in uvodom, na koncu pa še s pojasnilom, največkrat v obliki opombe, pri čemer so predstavile svoja teoretska razmišljanja in literarne vire, po katerih so se zgledovale. Iz žanra srednjeveškega viteškega in pastirskega romana so prevzele arhetipskost aristokratske dvorne kulture in neotipljivost prostora in časa, ki ga podčrtuje družbena nezaznamovanost, kar je pravljicam dalo pečat tipske statičnosti. Tem predelavam in dopolnitvam literarnih predlog zgodnejših obdobij so dodale še elemente magičnega, ki so si jih izposodile deloma iz antične mitologije in deloma iz čudežnih pripovedi, značilnih za ljudsko pripovedništvo, s poudarkom na vilah in njihovi magični močiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost