332 KB51 KB201320252014Možina, Damjanštevilka:1letnik:40str. 41-56ISSN:0353-6521COBISSID:13609297URN:URN:NBN:SI:doc-UXXN6HENslIUS SOFTWAREPodjetje in delokršenjenepremoženjska škodaodškodninaodškodninska odgovornostpogodbesodna praksaturistične agencijeNepremoženjska škoda zaradi izgube počitnic| Leitner pri nas doma|The article presents the judgment of ECJ in the case Leitner (C-168/00) which acknowledged non-material damages resulting from breach of package holiday contract. It describes the effects of the judgment in Austrian law and refers to the recognition of loss of enjoyment of holidays in other European countries. Recently, the High court of Maribor has decided a similar case, but has rejected the claim on the grounds that the Slovenian Code of Obligations doesn't recognize such loss and that interpretation in accordance with EU law is not possible. The author disagrees with this viewpoint and claims that there is no numerus clausus of cases where monetary compensation of non-material loss is recognized in Slovenian law. Interpretation in accordance with EU law is possible and would be a far better solution with regard to the judgment than the alternatives. Based on Code of Obligations and the Directive, such loss could be recognized as mental suffering due to diminishment of life activities or due to infringement of personality rightsČlanek najprej predstavlja sodbo Sodišča EU v zadevi Leitner (C-168/00), s katero je bila priznana nepremoženjska škoda zaradi izgube dopusta kot posledica kršitve pogodbe o turističnem potovanju. Obravnava posledice sodbe v avstrijskem pravu, od koder je bilo na sodišče EU poslano predhodno vprašanje, ter opiše priznavanje te škode v drugih evropskih državah. Tudi Višje sodišče v Mariboru je nedavno odločalo o podobnem primeru, vendar je priznanje škode zaradi izgube dopusta zavrnilo, saj je menilo, da Obligacijski zakonik takšne vrste nepremoženjske škode ne pozna, zato je ni mogoče prisoditi niti na podlagi skladne razlage. Avtor polemizira s tem stališčem in dokazuje, da krog primerov pravno priznane nepremoženjske škode ni zaprt, zato bi bila razlaga v skladu z direktivo in sodbo možna, za državo pa bila ta možnost uresničitve sodbe bistveno ugodnejša od alternativ. Nepremoženjsko škodo zaradi izgube dopustniškega veselja bi bilo mogoče priznati kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zaradi posega v osebnostne praviceTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia