927 KB53 KB195520251997Bauer, Rolandštevilka:1letnik:37ISSN:0024-3922COBISSID:7975010URN:URN:NBN:SI:doc-UT32SSBQdeUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)AostadialectologydialektologijafrancoščinaFrenchItalianitalijanščinalinguisticslingvistikaDie historische entwicklung der mehrsprachigkeit im Aostatal aus sprachsoziologischer sicht: eine diachrone Rückschau samt Ausblick ins 21. Jahrhundert|Razvoj večjezičnosti v Aosti s sociolingvističnega vidika: pogled nazaj, vizija stanja v 21. stoletju. Študija izhaja iz modela jezikovnega krova, kot ga je kot prvi leta 1952 predstavil nemški sociolingvist Heinz Kloss ravno s pomočjo metaforične rabe izrazov hiša in krov: z njim je mogoče naše videnje o medsebojnem sožitju jezikov v dolini Aoste bistveno dopolniti. Dandanes uživa dolina Aoste v Republiki Italiji status avtonomne dežele. Od druge polovice 19. stoletja dalje, natančneje, od politične združitve Italije, je imela in še zmeraj ima italijanščina kot uradni jezik vse večjo težo in pogojuje jezikovno asimilacijo; tako prihaja do konfliktnih situacij, ki bi utegnile imeti za posledico, da se dosedanja pisana paleta romanskih jezikov te dežele poenostavi in torej jezikovne razlike zabrišejo. Gre predvsem za usodo frankoprovansalščine, govorjenega jezika avtohtonega prabivalstva, ki ima ob sebi močnejši romanski varianti, francoščino in italijanščino. Ta, govorjena frankoprovansalščina pravega krovnega jezika nima. Zanjo je tudi francoščina, ki je s statutom avtonomne dežele za javno rabo (uprava, sodišče,šola) uradno izenačena z italijanščino, tuji jezik. Barvni grafikoni skušajo plastično predstaviti štiri jezikovne situacije iz preteklih dni (1860, 1900, 1945, 1990). Ob koncu pa se skuša predstaviti vizijo jezikovnega stanja sredi prihodnjega stoletja. Tak hipotetičen scenarij predvideva omejevanje francoščine in frankoprovansalščine na rabo v nekaterih situacijah, te zadnje edinole na domače okolje. Izgubljala bo tudi francoščina in edini resni tekmec italijanščini bi utegnila biti v prihodnjih desetletjih anglo-amerikanščina, in sicer zaradi mogočnega vpliva javnih občil in pa široke rabe anglizmov in amerikanizmov v nekaterih tehnoloških smereh. Začetni, samo pismeni jezikovni krov bi utegnil pogojevati ustvarjanje (in vrivanje) vzorcev tudi v govorjeni jezik prebivalstvaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta