3849 KB0 KB201320262026Čulajević, LukaRozman, Andrejštevilka:139str. 63-82DOI:10.20315/ASetL.139.5ISSN:2335-3112COBISSID_HOST:282258179URN:URN:NBN:SI:doc-USHT9X8IslBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut Slovenije, založba Silva SlovenicaActa silvae et ligniacidophilous forestsbeechbukevCastanea sativaFagus sylvaticafitocenologijaGoloveckisloljubni gozdovikostanjphytosociologyPinus sylvestrisrdeči borScots pinesecondary successionsekundarna sukcesijaspecies diversitysweet chestnutvrstna pestrostSekundarna sukcesija v kisloljubnih gozdovih rdečega bora na Golovcu (Slovenija) v obdobju 1942–2024| Secondary succession in the acidophilous Scots pine forests on Golovec hill (Slovenia) in the period 1942–2024|The study examines changes in acidophilous Scots pine forests on Golovec Hill between 1942 and 2024, based on repeated phytosociological surveys conducted by Prof. Gabrijel Tomažič and additional contemporary relevés. The results show a marked decline in species diversity, particularly in the herb and shrub layers, as well as a retreat of Scots pine, which is being replaced by beech, sessile oak, sweet chestnut, and Norway spruce. Moss cover has decreased sharply, while bracken and bilberry have become even more dominant. Phytoindication reveals reduced light availability in stands, increased nutrient levels, and lower soil acidity as a result of the abandonment of litter raking and the accumulation of deciduous leaf litter. The analysis indicates that secondary succession is progressing from former pioneer pine stands through more or less long-lasting stages of mixed oak–chestnut forests toward acidophilous beech forests, which have already established themselves on more favourable sites. Golovec is now characterized primarily by transitional and variably advanced successional stages of mixed forestsRaziskava obravnava spremembe kisloljubnih gozdov rdečega bora na Golovcu v obdobju 1942–2024 na podlagi ponovitve fitocenoloških popisov prof. Gabrijela Tomažiča in dodatnih sodobnih popisov. Rezultati kažejo izrazit upad vrstne pestrosti, zlasti v zeliščni in grmovni plasti, ter umikanje rdečega bora, ki ga nadomeščajo bukev, graden, kostanj in smreka. Zastiranje mahov se je močno zmanjšalo, medtem ko sta orlova praprot in borovnica postali še dominantnejši. Fitoindikacija kaže na zmanjšano svetlobo v sestojih, več hranil in manjšo zakisanost tal kot posledico opustitve steljarjenja in kopičenja listnega opada. Analiza kaže, da poteka sekundarna sukcesija iz nekdanjih pionirskih borovih sestojev prek bolj ali manj dolgotrajnih stadijev mešanih gozdov gradna in domačega kostanja v smeri kisloljubnih bukovih gozdov, ki so se na ugodnejših rastiščih že uveljavili. Golovec tako danes zaznamujejo predvsem prehodni in različno napredovali sukcesijski stadiji mešanih gozdovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGozdarski inštitut Slovenije