352 KB27 KB200820252019Drljepan, MatejaMlinarič Lešnik, VesnaStarovasnik Žagavec, BarbaraŠirca Ule, PatricijaŽemva, Nadaštevilka:1letnik:18str. 46-52ISSN:1580-9315COBISSID_HOST:2683241URN:URN:NBN:SI:doc-UPPULGJBslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)ADRSafazijaAphasiaAphasic Depression Rating Scaledepresijadepressionlestvica za oceno depresivnosti pri bolnikih z afazijomožganska kaprehabilitacijski timrehabilitationrehabilitation teamstrokeMožnosti ocenjevanja depresivne simptomatike pri bolnikih z afazijo znotraj rehabilitacijskega tima - pilotna raziskava| The potential for depression assessment within the rehabilitation team in aphasic stroke patients - a pilot study|Background: Depression is common in patients who experience speech and language problems after stroke. Our pilot study evaluated the measurement characteristics of the Slovene translation for the Aphasic Depression Rating Scale (ADRS), a rating scale designed for members of the rehabilitation team. Methods: We included eight patients with aphasia. Members of the rehabilitation team who were in daily contact with the patient (registered nurse, occupational therapist and physiotherapist) completed the ADRS for each patient. Results: We observed a low degree of agreement between the rehabilitation team members. Conclusion: The comparison of ratings showed low inter-rater reliability. The scale should therefore be further adapted so that it could be used by different professionals within the rehabilitation temIzhodišča: Depresija je pogost zdravstveni zaplet pri osebah, ki imajo po možganski kapi prisotne težave v govorno-jezikovni komunikaciji. V pilotni raziskavi smo preverili merske značilnosti prevoda Lestvice za oceno depresivnosti pri bolnikih z afazijo (angl. Aphasic Depression Rating Scale, ADRS), ki je namenjena oceni depresivnosti. Metode: V raziskavo smo vključili osem bolnikov z afazijo. Oceno depresivnosti s pomočjo ADRS so podali člani rehabilitacijskega tima, ki so bili v vsakodnevnem stiku z bolnikom (diplomirana medicinska sestra, delovni terapevt in fizioterapevt). Rezultati: Primerjava rezultatov med različnimi ocenjevalci je pokazala nizko stopnjo skladnosti med ocenami članov rehabilitacijskega tima za posameznega bolnika. Zaključki: Primerjava ocen kaže nizko zanesljivost, zato bo lestvico potrebno prilagoditi, da bi jo lahko uporabljali različni člani rehabilitacijskega timaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča