4086 KB221 KB194720252002Kosi, Mihaštevilka:1/2letnik:56str. 43-93ISSN:0350-5774COBISSID:20549165URN:URN:NBN:SI:doc-U8H8R6X7slZveza zgodovinskih društev SlovenijeZgodovinski časopisCarniolaCroatiahistoryHrvaškaKranjskamejeMiddle AgesSloveniaSlovenijasrednji vekSveto rimsko cesarstvozgodovinazgodovinski pregledi--- quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit ---| razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v srednjem veku|Srednjeveška meja cesarstva proti hrvaški Slavoniji na južnem Kranjskem je rezultat večstoletnega procesa, ki je potekal med drugo polovico 10. in 13. stoletjem. S kolonizacijo obsežnega mejnega gozda in hribovja Gorjancev - Žumberka se je meja imperija premaknila s približne linije na reki Krki več kot 20 kilometrov proti jugovzhodu. Priključitev novega teritorija so izpeljali koroški vojvode Spanheimi, škofje iz Freisinga, grofje Višnjegorski (von Weichselburg) ter grofje Bogenski s svojimi ministeriali. V 13. stoletju uveljavljeno mejno črto so določali gozdovi in gospostva Gračeno, Žumberk (Sicherberg), Sicherstein, Vivodina (Herzogtum) in Metlika (Mötling). Takšen potek meje je bil stabilen od 13. do 16. stoletja, ko so turški vpadi zrušili gospodarsko strukturo in povzročili etnične spremembe. Širok pas obmejnega območja je bil poseljen z Uskoki in vključen v Vojno krajino. Nova mejna črta s Hrvaško je bila v 18. stoletju umaknjena nazaj na sleme Gorjancev. Tukaj še danes tvori državno mejo Slovenije s HrvaškoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza zgodovinskih društev Slovenije