98 KB240 KB91 KB196520252007Bojinović Fenko, AnaKajnč Lange, Sabinaletnik:44številka:6str. 983-1015ISSN:0040-3598COBISSID:27013725URN:URN:NBN:SI:doc-U7DJOCJQslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaCooperationEuropean Economic CommunityEuropean UnionEvropska skupnostEvropska unijaInternational communityMednarodna skupnostRegional linkingRegionalismRegionalizemRegionalno povezovanjeregionalno sodelovanjeSodelovanjeVpliv Evropske skupnosti/unije na pojave regionalnega sodelovanja v mednarodni skupnosti|Pojavi in pristopi k proučevanju regionalne ravni sodelovanja v mednarodni skupnosti so se v obliki regionalnih integracij (starega regionalizma) razmahnili po drugi svetovni vojni, od sredine 80. let 20. stoletja pa opazujemo pojave t. i. "novega" regionalizma. Za ta trend so značilne predvsem tri novosti, in sicer: pojav drugih (nedržavnih) akterjev, pojav drugih, ne le z varnostjo povezanih področij sodelovanja ter "globalna razširitev regionalnega sodelovanja" na praktično vsa območja sveta. Glavna teza, ki jo avtorici tega članka podkrepita, je, da na vse tri novosti v okviru pojava novega regionalizma intenzivno vpliva Evropska skupnost/unija (ES/EU), in sicer ne samo v vlogi zgleda, ampak zlasti s svojim zunanjepolitičnim delovanjem. S tem ko ES/EU spodbuja medregionalne odnose, vpliva na razvoj regionalnega sodelovanja na drugih območjih. Članek v analitične namene uporabi ravni regionalnosti, kot sta jih razvila po Hettne in Söderbaum (1998, 2000) in Hettne (2003) v okviru "pristopa novega regionalizma". Z aplikacijo slednjih avtorici pokažeta, da ES/EU, ki je v desetletjih obstoja razvila svoje akterske sposobnosti, ravno z vstopanjem v medregionalne odnose z drugimi območji, ki se regionalno razvijajo, vpliva na njihov pospešeni razvoj v smeri akterskih sposobnosti, četudi sama območja še niso dosegla te stopnje razvoja regijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede