215 KB71 KB199020252011Baričević, Vedranaštevilka:64str. 36-66ISSN:0354-0286COBISSID:11941197URN:URN:NBN:SI:doc-U4LZJNLFenInstitute for Ethnic StudiesInštitut za narodnostna vprašanjaRazprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990)CroatiadržavljanstvoHrvaškanarodnarodna identitetapeoplepolitične skupnostipraviceThe Croatian political community in institutional engineering|The article presents the concept of the Croatian nation as established on the institutional level, at two stages: in the 1990s and in the past decade. Operating with the dominant classifications describing the character of contemporary nations (as defined in the framework of legal norms and practical policies), the paper finds two distinctive typological samples. Whilst the first phase consistently works with the logic of ethnicity and descent-based values, the second stage reveals some novel developments occurring within a still-preserved, ethnically defined framework. Adjustments are taking place in the environment of the altered political climate, yet at the same time in relation to rather simplified political needs and daily pragmatics. As such, the new ethics challenge some of the established values; they do so, however, in a quite inconsistent and unclear manner. While the analysis demonstrates an amount of discontinuity in the way that political institutions operate with the founding notions of national community, these changes work against the logic of popular typological patterns. As the paper concludes, the matters investigated here point also to some limitations of the available classifications, but even more noticeably to the peculiarities of the case in questionČlanek obravnava koncept hrvaškega naroda v dveh stopnjah, kot je bil vzpostavljen na institucionalni ravni, in sicer v devetdesetih letih in v preteklem desetletju. Avtorica uporablja prevladujoče klasifikacije, ki opisujejo značaj sodobnih narodov (v skladu s pravnimi normativi in praktičnimi politikami) in izpostavlja dva različna tipološka vzorca. Medtem ko se prva faza dosledno drži logike etničnosti in na poreklu temelječih vrednot, nam druga faza razkriva nekatere nove pojave v okviru še vedno ohranjenega (etnično definiranega) koncepta. Spremembe se dogajajo v okolju spremenjene politične klime, hkrati pa v odnosu do precej poenostavljenih političnih potreb in dnevnega pragmatizma. Nova etika kot taka predstavlja izziv nekaterim uveljavljenim vrednotam, čeprav na nedosleden in nejasen način. Medtem ko analiza dokazuje diskontinuiteto v delovanju političnih institucij, kar zadeva značaj narodne skupnosti, so te spremembe v nasprotju z logiko priljubljenih tipoloških vzorcev. Članek se končuje z ugotovitvijo, da ta vprašanja opozarjajo na omejenost razpoložljivih klasifikacij, še bolj pa na posebnosti konkretnega primeraTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut za narodnostna vprašanja