1613 KB124 KB199120251999Pregelj, Barbaraštevilka:8str. 71-100ISSN:0353-9660COBISSID:12265314URN:URN:NBN:SI:doc-U1I6A2DTesZnanstvena založba Filozofske fakulteteVerba hispanicabarokkičSpanish literaturešpanska književnostEl kitsch en el barroco castellano|Kič v španskem baroku. Članek je krajši povzetek avtoričinega magistrskega dela z naslovom Kič v španskem baroku. V njem avtorica analizira vzroke, ki sopo njenem mnenju pripeljali do vznika kiča v španskem baroku skoraj stoletjepreden ga registrirajo drugje v Evropi. Barok je v Španiji začetek Moderne. Značilni dualizem je tudi kot diskurzivna različnost opazen na đtevilnih področjih: verskem (protireformacija in jezuiti), socialnem (krepitev meščanstva, racionalizma; delitev na javno in zasebno), ekonomskem (kritika ekonomije tako imenovanih arbitristov) in političnem (močno javno mnenje). Na literarnem področju se izvrši izrazito moderna delitev literature na trivialno literaturo (kič) na eni ter kanonizirano lietarturo na drugi strani. To temeljno delitev spremljajo novo pojmovanje okusa pri Gracianu, novo pojmovanje avtorstva in avtorja. Glede na recepcijo literature se občinstvo razdeli na maloštevilno publiko, ki je namenjena vse bolj hermetična literatura in številčnejše ljudstvo, ki posgea po trivialni, bolj, bolj veristični literaturi. Takšno delitev je mogoče opaziti v poeziji (vulgarne romance, romance slepcev na letakih / izrazito hermetična Góngorova poezija), romanu (nakaže jo že Cervantes v Don Kihotu) in v gledališču (Lope de Vega še piše za vse vrste občinstva, Calderón de la Barca pa si že izbira ožji krog občinstva)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta