173 KB0 KB200520252024Zrim Martinjak, Natašaštevilka:1letnik:75str. 8-22, 155-168ISSN:0038-0474COBISSID_HOST:193586947URN:URN:NBN:SI:doc-TY0BVZC4slZveza društev pedagoških delavcev SlovenijeSodobna pedagogikacommunityeducationpedagogikapedagogyskupnostsocial behavioursocial valuesocialna vrednostsocialno vedenjevzgoja in izobraževanjeDihotomija v vrednosti socialnega kapitala| krepitev individualistično ali skupnostno naravnane šole?|This paper focuses on the dichotomous value of social capital and attempts to analyse its potential and limitations in the school context. It starts from the thesis that the nature of the value of social capital, which can be social or instrumental, determines the manifestations of social behaviour in school. The analysis shows that the underlying theories of social capital have contributed to weighting social capital with an instrumental value. Social behaviour in this context is primarily a direct and calculable investment in social relationships. The instrumentalized view of the benefits of social capital in schools supports and shapes individualistic individuals rather than promoting community orientation, altruism, and humanity. To support the latter, community building should be considered and integrated into school activities as much as possible. The dichotomy of the value of social capital highlights the diversity of its effects on both individuals and communities, provides an opportunity for further critical thinking about didactic approaches to its promotion in school, and contributes a new perspective to understanding social behaviourPrispevek se osredotoča na dihotomno vrednost socialnega kapitala in je poskus analize, ki bi v kontekstu šole pokazala na njegov potencial in omejitve. Gradi na tezi, da vrsta vrednosti socialnega kapitala, ki je lahko socialna ali instrumentalna, določa pojavne oblike socialnega vedenja v šoli. Analiza pokaže, da so temeljne teorije socialnega kapitala prispevale k obtežitvi socialnega kapitala z instrumentalno vrednostjo, socialno vedenje v tem kontekstu pa je predvsem direktna in preračunljiva investicija v socialne odnose. Instrumentaliziran pristop k uporabni vrednosti socialnega kapitala v šoli podpira in oblikuje individualistično naravnane posameznike in ne krepi skupnostne naravnanosti, altruizma in človečnosti. V podporo slednjega bi bilo v največji možni meri treba upoštevati in v delovanje šole vključiti krepitev skupnosti. Dihotomija v vrednosti socialnega kapitala razkriva različnost njegovih učinkov tako na posameznika kot skupnost, ponuja priložnost za nadaljnje kritične premisleke o didaktičnih pristopih k njegovi krepitvi v šoli in prispeva nov vidik razumevanja socialnega vedenjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza društev pedagoških delavcev Slovenije