132 KB44 KB199220252024Paić, Žarkoštevilka:130/131letnik:33str. 345-364DOI:10.32022/PHI33.2024.130-131.16ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:220888067URN:URN:NBN:SI:doc-TWASRR5OenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)artificial intelligencehomo cyberneteshomo kybernetesmetafizikametaphysicsnihilismnihilizemtechnospheretehnosferaumetna inteligencaThe technosphere and nihilism| autopoiesis as the end of metaphysics|»Bistvo« tehnosfere ni več človeško ali nečloveško, ker ni misleči stroj ali orodje za druge namene. Navsezadnje je »bistvo« umetne inteligence v tem, da je stvar in ne predmet, ki misli in se premika. Teži k temu, da bi bila avtopoetski stroj kognitivnega računanja/načrtovanja/konstruiranja dogodkov, ki v resničnosti ne obstajajo. Zato je onto-logika tehnosfere čisti digitalni konstruktivizem. Tehnosfera posledično postane sinteza metafizike in kibernetike v post- in transhumanizmu. Takšna sinteza predpostavlja prehod oziroma postajanje (devenir) v postbiološko ali posthumano stanje, ki ga imenujemo singularnost. Zato je avtopoeza zadnja temeljna beseda ali koncept metafizike ob njenem uresničenem koncu. Poskušam podati obravnavo tega problema, pri čemer je treba upoštevati vprašanje, ali je »sodobnost« v znamenju vladavine tehnosfere mogoče z obzorja figure nadčloveka, ki pravzaprav, tako kot homo kybernetes, izgubi svoj »ontološki« pomenTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko