55 KB194 KB52 KB200520262011Mulej, MatjažŠarotar Žižek, SimonaTreven, Sonjaštevilka:1letnik:44str. A 2-A 10COBISSID:10591004ISSN:1318-5454URN:URN:NBN:SI:doc-TVG2EXHCslModerna organizacijaOrganizacija (Kranj)čustvena inteligentnostdelovna uspešnostdelovno okoljeduhovnostmanagementvodenjezadovoljstvozaposleniPovezava med psihičnim dobrim počutjem zaposlenih in duhovno inteligentnostjo kot dejavniki primerno celovitega menedžmenta|The crisis has shown that management of companies is not as holistic as it should be; the economic and technological factors are over-emphasized; humans are not only rational beings. The complex and fast emerging new environmental challenges makecompanies face demographic and social changes, change of values, demands and viewpoints of employees, their emotional instability and them asking basic questions about being and living with which they discover the deepest meaning of living. Spiritual awareness and related way of living are becoming indispensable values of people, which do not only take care of their optimal life-roles realization but also for their personal and individual development. Spiritual intelligence, as philosophy of company's management, changes the meaning and purpose of conducting business. It is upgraded with spiritual capital and that's why it reflects awareness of higher purpose (beyond just profit) and is also a basis for achieving a psychical well-being of employees, which stimulates creativeness, innovativeness, and consequentially, the competitiveness of company. In this article we focus on spiritual intelligence and spiritual capital, which we connect to psychical well-being of individual resulting from optimal experiences and functioning. Psychical well-being is determined by two perspectives: hedonistic and eudaimonical. The eudaimonical approach, which emphasizes self-realization, led the researchers towards the psychical well-being and self-determination theory. The hedonistic approach emphasizes subjective well-being of individuals. Comprehensions of both approaches are combined in psychical well-being of individual, which determines his/her satisfaction, creativeness, success at work and productiveness. This means that expected (economic) results of organizations are more a consequence of subjective well-being then vice versa. Managers tend to overlook that factKriza kaže, da je menedžment podjetij premalo celovit; med drugim se preveč omejuje na ekonomske in tehnološke dejavnike. Zaradi porasta kompleksnosti in hitrosti porajanja izzivov okolja se organizacije med drugim soočajo z demografskimi in socialnimi spremembami, s spreminjanjem vrednot, zahtev in stališč zaposlenih, z njihovo čustveno nestabilnostjo in zastavljanjem temeljnih bivanjskih vprašanj, s katerimi spoznavajo najgloblji namen življenja. Duhovno zavedanje in način življenja postajata priznana nepogrešljiva vrednota ljudi, ki ne skrbijo le za optimalno uresničevanje svojih življenjskih vlog, ampak tudi za osebni in osebnostni razvoj. Duhovna inteligenca kot filozofija vodenja podjetja spreminja pomen in smisel poslovanja: ukinja omejenost na racionalni del osebnosti. Nadgrajena je z duhovnim kapitalom, zato predstavlja zavedanje, da gre za višje poslanstvo (od zgolj dobička), in je osnova za doseganje psihičnega dobrega počutja zaposlenih, katero podpira ustvarjalnost, inovativnost, zato konkurenčnost organizacij. V prispevku se osredotočamo na duhovno inteligenco in duhovni kapital, ki ju povezujemo s psihičnim dobrim počutjem človeka, katero izvira iz optimalnih izkušenj in delovanja. Psihično dobro počutje determinirata dve perspektivi: hedonistična in eudajmonična. Eudajmonični pristop, ki v ospredje postavlja samo-realizacijo, je raziskovalce vodil k psihološkemu dobremu počutju in samo-determinacijski teoriji. Hedonistični pristop kot lastno vrednotenje počutja ljudi opredeljuje subjektivno dobro počutje. Spoznanja obeh pristopov združuje psihično dobro počutje človeka, ki determinira njegovo zadovoljstvo, ustvarjalnost, uspeh pri delu in produktivnost. To pomeni, da so pričakovani (ekonomski) rezultati organizacij pogosteje posledica subjektivnega dobrega počutja kot obratno. Vodstva to pogosto spregledujejoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede