838 KB65 KB196520252021Hlebec, ValentinaMandič, Srnaštevilka:1letnik:58str. 5-27, 227ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.58.1.5-27COBISSID_HOST:57410819URN:URN:NBN:SI:doc-TU2I6BQLslVisoka šola za politične vedeTeorija in praksacollective agencycomplexity theorydecentralised leadershipdecentralizirano vodenjeInovacijeInovationkolektivno delovanjesamoorganizacijaself-organisationsocial innovationssocialne inovacijestructuration theorystrukturacijska teorijateorija kompleksnostiSocialne inovacije kot nov tip kolektivnega delovanja|Social innovation (SI) is a new social phenomenon characterised by an effort to better address a social need and also introduce new relationships between actors. This article explores two theoretical frameworks that may assist in understanding SI. We argue how, according to the structuration theory, SI may be conceptualised as a form of collective agency while, in the complexity theory, SI is seen as a form of self-organisation. Further, we find that in harmony with both theories two mechanisms are critically important for a SI to emerge, endure and, as we argue, to overcome the risks and impediments specific to SI. The first mechanism is collective learning and knowledge sharing, significant for sustaining the cohesiveness of actors as they confront the new and the unknown. The second is decentralised leadership, with specific competencies needed to bridge the differences between actors in their knowledge, modes of operation, and organisational cultures. These mechanisms are demonstrated in two cases of SI "community of practice" and "living labs", together with the considerable role of the public sector in sustaining themSocialna inovacija (SI) je sodoben pojav, katerega značilnost je prizadevanje za neko izboljšavo na področju blaginje, in to z vzpostavitvijo novih povezav med akterji iz različnih sektorjev. Cilj člankka je na podlagi obsežne in raznovrstne literature poiskati nastavke za razumevanje SI v dveh teorijah. Pokažemo, kako je po strukturacijski teoriji SI možno konceptualizirati kot obliko kolektivnega delovanja, po teoriji kompleksnosti pa kot obliko samoorganizacije. Nadalje izpostavimo dva mehanizma, ki sta po obeh teorijah pomembna za vznik in obstoj kolektivnega delovanja in - kot pokažemo - celo konstitutivnega pomena ob soočanju s tveganji in ovirami, ki so specifične za SI. Prvi je skupno učenje in pridobivanje znanja, vitalno pomemben za ohranjanje kohezivnosti akterjev ob srečevanju z novim in neznanim. Drugi je decentralizirano vodenje, ki s specifičnimi veščinami omogoči premoščati razlike v znanju, načinu dela in organizacijski kulturi med različnimi akterji. Pomen teh mehanizmov in vlogo javnega sektorja pokažemo na dveh primerih SI: "skupnost prakse" in "živi laboratorij"TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede