593 KB48 KB200720252017Pihler Ciglič, Barbaraštevilka:letn. 11str. 85-103letnik:št. 2ISSN:1854-9632COBISSID:66001250URN:URN:NBN:SI:doc-TPAKQG4XslZnanstvena založba Filozofske fakulteteArs et humanitasameriška španščinaepistemska naklonskostprislovslovenski naklonski členkiEvidencialna branja prislova dizque v nekaterih različicah ameriške španščine in njegove ustreznice v slovenščini|The present article studies the expression of evidentiality, essentially the indication of the source of information in the statement, through the grammatic category dizque in some varieties of American Spanish, and compares its evidential values with Slovene equivalents in selected literary texts. The study begins by introducing the conceptual interweaving of epistemic modality and evidentiality, and presents a position that sees them as two separate categories. This is followed by a critical overview of the main guidelines for the latest research on dizque, which is becoming increasingly used in varieties of American Spanish. In terms of morphological, syntactic and semantic-pragmatic characteristics, it seems that the nearest Slovene equivalents of dizque should be Slovene modal particles menda and baje, and therefore the next chapter examines certain morphological similarities and syntactic matches, as well as defines the category of so-called evidential markers. Following this is the analysis of the translation equivalents of dizque in selected literary texts. The results of the comparative study indicate that the most appropriate Slovene equivalents of dizque, when it signalizes the evidential meanings, are precisely the modal particles, although the structure with the verb of speech is equally frequentPrispevek obravnava izražanje evidencialnosti, torej kazanja na vir informacij v izjavi, s pomočjo slovnične kategorije dizque v ameriških različicah španščine ter primerja njegove evidencialne vrednosti s slovenskimi ustreznicami v izbranih literarnih besedilih. V študiji je najprej predstavljena konceptualna prepletenost pojmov epistemske naklonskosti in evidencialnosti ter zavzame pozicijo, ki v njiju vidi dve ločeni kategoriji. Sledi predstavitev osrednjih smernic najnovejših raziskav o prislovu dizque, ki postaja v ameriških različicah španščine vse pogosteje rabljena oblika. Tako po oblikoslovno-skladenjskih kot semantično-pragmatskih značilnostih se zdi, da sta naklonska členka menda in baje njegovi najbližji slovenski ustreznici, zato avtorica v nadaljevanju pretrese nekatere besednovrstne podobnosti in skladenjska ujemanja ter opredeli kategorijo t. i. evidencialnih označevalcev. Sledi analiza prevodnih ustreznic dizque v izbranih leposlovnih besedilih. Analiza primerov pokaže, da so pri signaliziranju evidencialnih pomenov najprimernejše slovenske ustreznice dizque prav naklonski členki, čeprav je enako pogosta tudi struktura z glagolom rekanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete