1812 KB130 KB195520252000Toso, Fiorenzoštevilka:2letnik:40str. 291-326ISSN:0024-3922COBISSID:15378018URN:URN:NBN:SI:doc-TP0B8ILEitUniverza v Ljubljani, Filozofska fakultetaLinguistica (Ljubljana)dialectologydialektologijagovorLigurijalinguisticslingvistikaSardinijasardščinaTabarkiniContatto linguistico e percezione. Per una valutazione delle voci d'origine sarda in Tabarchino|Prispevek skuša osvetliti govor, imenovan tabarchino; to jezikovno enoto tvorijo prebivalci naselij, Carlforte in Calsetta, na otokih San Pietro in SanAntioco ob jugozahodni obali Sardinije: koloni, ki so poprej bivali v Tuniziji kot ostanki genoveške kolonizacije iz 16. stoletja, in sicer na otoku Tabarca, odtod ime govora, so v 18.stoletju prinesli s seboj ligursko-genoveški govor. Ohranjanje originalnega govora kaže z ene strani kolektivno sposobnost prebivalstva, da se obdrži jasna razlika s sardščino na otoku, z druge pa socioekonomski prestiž tabarkinske skupnosti in pa stalne vezi z matično deželo in te so utrjevale genoveško narečje. Kljub temu, da so bili Tabarkini docela v sardskem okolju, se je njihov val obnašal kot vsi kolonialisti: izrabljanje in izvažanje krajevnih virov za življenje. Ta dejavnost pa obenem v dobri meri utemeljuje iz sardščine prevzete besede in tudi potek prevzemanja: čeprav jih je veliko in kažejo, da je prišlo do prevzemanja že v prvi dobi naseljevanja, so prevzete besede v glavnem omejene na agrarno življenje in nanj vezano dejavnost; ali pa kažejo posebnosti okolja (krajevna imena, oblike tal, rastlinstvo), torej to, česar doseljenci niso mogli prinesti s seboj. Sardsko besedje je kdaj pa kdaj pogojenoz močno izraznostjo, vendar ni prevladalo nad ligursko komponento v govoru Tabarkinov v vseh situacijah, ki so zahtevale jezikovno skladnost z genoveškim narečjem, torej povsod tam, kjer posebnih razlogov ni bilo, kjer je tradicija obstala. Študija obravnava v svojem prevm delu nekaj splošnoveljavnih ugotovitev o jezikovnih posledicah stičnosti dveh jezikovnih variant; ugotavlja pa, da mogočno število sardizmov ni načelo glasovno in oblikovno-skladenjsko podobo tabarkinskega govora: izposojenke iz sardščine so se vanj vklopile, ne da bi povzročile kakršno koli nelagodnostv fonološkem sistemu ali v skladenjskih strukturah. Sledi izbran seznam izrazov, ki so sardskega izvora, z etimologijoin semantičnimi opombami, kjer je bilo to potrebno. Končni del študije je namenjen podrobni obravnavi sociolingvističnih problemov, ki se porajajo, ko tabarkinsko govoreči prebivalci sprejemajo izraze iz sardščine. Ktemu se še dodaja, da sta obe jezikovni skupnosti, tista v Carloforte in tista v Calasetti, na različen način izpostavljeni tujim jezikovnim vplivom - misli se na italijanščino, uradni jezik in jezik v javni rabi - in da prihaja v besedju celo do neke težnje k purizmuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta