56 KB169 KB47 KB198220252006Šugman Bohinc, Lea11 straniletnik:45številka:6str. 345-355ISSN:0352-7956COBISSID:2613861URN:URN:NBN:SI:doc-TO7977NEslFakulteta za socialno deloSocialno delodelovni odnosethicsetikaneprostovoljni uporabnikisocial worksocialno delouporabnikiSocialno delo z neprostovoljnimi uporabniki|V letih 2005 in 2006 so sodelavci Fakultete za socialno delo opravili pionirsko študijo, ki je bolj sistematično odprla raziskovalno polje socialnega dela z neprostovoljnimi uporabniki. Naraščajoče število tujih raziskav kaže, da natančna ocena in upoštevanje izhodiščne neprostovoljnosti uporabnikov pomembno prispevata k povečanju njihove pripravljenosti za soustvarjanje dogovora o delovnem odnosu s socialno delavko. Odločilen dejavnik učinkovitega socialnega dela je motivacijska skladnost med praktiki in uporabniki, torej njihova čimbolj usklajena opredelitev želenih ciljev. Pomembno je razmejiti vidike delovnega odnosa, o katerih se ni mogoče pogajati, od tistih, o katerih se je mogoče pogajati, slednje okrepiti ter zagotoviti etiko udeleženosti ob upoštevanju zakonskih pooblastil. Sodeč po raziskavi, socialne delavke na centrih za socialno delo ocenjujejo, da je med vsemi uporabniki kar 75% neprostovoljnih, medtem ko vodstveni menijo, da je zgolj 30%. T. i. ''dvojna vloga'' socialnih delavk povzroča več težav strokovnjakinjam kot uporabnikom. Socialne delavce uporabljajo nekatere sestavine delovnega odnosa, ne pa vseh, in si želijo dodatnega usposabljanja za delo z neprostovoljnimi uporabniki. Ti so v več kot 50% zadovoljni z njihovim delom in menijo, da so jim pomagale rešiti problem, s čimer se ne strinja petina uporabnikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo