140 KB39 KB199120252012De Pieri, Maria-Teresaštevilka:2letnik:20str. 61-77ISSN:0353-9660COBISSID:50943074URN:URN:NBN:SI:doc-TNH4O7T4esZnanstvena založba Filozofske fakulteteVerba hispanicačasDelibes, Miguel, 1920-literarne študijeSpanish literaturešpanska književnostLas facetas del tiempo en la prosa de Miguel Delibes|Avtorica v prispevku analizira predstavljanje časa in njegovih odtenkov v delu Miguela Delibesa, tako v romanih kot v novinarskih proznih zapisih, ki jih je avtor ustvaril na svoji bogati literarni poti. Kategorija časa se v teh besedilih povezuje z idejo eksistence, ki sledi predvsem cikličnemu ritmu narave; gre torej za naravni in hkrati mitični, osebni in hkrati kolektivni čas, katerega minljivost lahko zaustavi samo večnostna moč besed. V tem smislu Delibesovo pisanje poskuša ohraniti dediščino besedišča, ki mu grozi, da bo s časom in zaradi družbenih sprememb, ki jih ta prinaša, zamrlo. Ironični ton, s katerim pisatelj razmišlja o nespodbitnem poteku življenja - na primer v romanih La hoja roja (Rdeči listek), Cartas de amor de un sexagenario voluptuoso (Ljubezenska pisma poželjivega šestdesetletnika) in v mnogih člankih - je kontrapunkt resnejšemu načinu pisanja, bolj pozornemu na minevanje časa, na primer v Viejas historias de Castilla la Vieja (Stare zgodbe Stare Kastilje). Tudi tema smrti se nujno navezuje na tok časa; Delibes jo v romanu Senora de rojo sobre fondo gris (Gospa v rdečem na sivem ozadju) razčlenjuje kot odsev svoje tragične osebne izkušnje, v Cinco horas con Mario (Pet ur z Mariem) pa izkoristi odsotnost glavnega moškega lika, ki je pravkar umrl, za razmišljanje o prepadu, ki ločuje preteklost od sedanjostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta