872 KB54 KB196520252021Vodovnik, Žigaštevilka:2letnik:58str. 249-267, 488ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.58.2.249-267COBISSID_HOST:70542083URN:URN:NBN:SI:doc-TNDCCTX3enVisoka šola za politične vedeTeorija in praksaDržavaglobalisationnon-state spacespolitical geographyPolitical theoryPolitična teorijaStateterritory(Re)thinking the state in the 21st century|In this article, we argue that social sciences generally and political science in particular are faced with a peculiar epistemological challenge while researching the state in the 21st century. Namely, the state has often been either naturalised, seen as a static and ahistorical entity resistant to changes in the environment, or naively rejected as a form of political organisation that is with neoliberal globalisation withering away. In either instance, the processes of redefining and redistributing of the state, and hence its de-/reterritorialising and rescaling, have largely gone unnoticed. Our analysis reassesses the hegemonic theories of state and shows that in the mainstream of political science research on the state is still anchored to the (geographical) assumptions that limit or even define the state and its exercise of power to a geographically demarcated and fixed territory. Drawing on recent approaches to space, scale and territory, this article calls for a heterodox and pluralist methodology in further research on state as well as non-state spacesV članku trdimo, da se družboslovje na splošno in še posebej politologija srečujeta s svojevrstnim epistemološkim izzivom pri raziskovanju države v 21. stoletju. Država je namreč bila pogosto naturalizirana, razumljena kot statična in ahistorična entiteta, ki je odporna na spremembe v okolju, ali pa je bila naivno zavrnjena kot oblika politične organizacije, ki z neoliberalno globalizacijo vene. V obeh primerih so procesi redefiniranja in redistribuiranja države, s tem pa njene de-/reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, v glavnem ostali neopaženi. V obravnavi hegemonskih teorij države pokažemo, da v politični znanosti raziskavanja države še vedno temeljijo na (geografskih) predpostavkah, ki državo omejujejo ali celo opredeljujejo kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju prostora, obsega in teritorija, kličemo k heterodoksni in pluralistični metodologiji v nadaljnjem proučevanju države kot tudi nedržavnih prostorovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede