811 KB36 KB200220262026Duplaga, MariuszHalik, RafalHalik, Rafalštevilka:3letnik:65str. 148-155ISSN:0351-0026DOI:10.2478/sjph-2026-0018COBISSID_HOST:289769731URN:URN:NBN:SI:doc-TG309PN6enNacionalni inštitut za javno zdravjeZdravstveno varstvochild mortalityčasovni trendiinjury preventionnezgodePolandPoljskapreprečevanje nezgodrazlike med mestom in podeželjemrural–urban disparitiestime trendsumrljivost otrok in mladostnikovunintentional injuriesTrends in unintentional injury mortality among children and adolescents in Poland, 2010–2024| an unfinished lesson for public health in changing social realities| Trendi umrljivosti zaradi nezgod pri otrocih in mladostnikih na poljskem v obdobju od 2010 do 2024| trajen izziv za javno zdravje v spreminjajočih se družbenih razmerah|Introduction Unintentional injuries are a major cause of death among children and adolescents in Europe. Poland has historically reported elevated mortality levels. This study assesses national trends in injury mortality among individuals aged 1–19 years from 2010 to 2024. Methods A national time trend analysis was conducted using Statistics Poland death registry data. Mortality rates were calculated by age group, sex, residence, and cause of death. Trends were modelled using log linear Poisson regression to estimate annual percent change (APC). Global Burden of Disease estimates provided international context. Results A total of 6,812 deaths from unintentional injuries occurred during 2010–2024. Overall mortality decreased from 8.5 to 4.9 per 100,000 (APC -4.8%; 95% CI -5.3 to -4.3). The highest average mortality rate during 2010–2024 was observed in the 15–19 age group (15.4; 95% CI 14.9–15.8). Rural areas showed the steepest improvement (APC -6.7%), with rates declining from 11.7 in 2010 to 4.7 in 2024. The fastest age-specific decline occurred among children aged 5–9 years (APC -6.7%). Transport-related injuries contributed approximately 71% of the total decline. Drowning mortality showed the most pronounced relative decrease (APC -10.0%), while poisoning mortality increased significantly (APC +6.3%). Conclusions Mortality from unintentional injuries among children and adolescents in Poland has declined to levels comparable with the European Union; however, these improvements have been uneven across population groups. Further progress will require adapting prevention strategies to increasingly complex and evolving risk factors shaped by changing societal conditionsUvod Nezgode so eden glavnih vzrokov smrti med otroki in mladostniki v Evropi. Poljska že dlje časa beleži višje stopnje umrljivosti zaradi nezgod. Ta študija ocenjuje nacionalne trende umrljivosti zaradi nezgod med osebami, starimi od 1 do 19 let v obdobju od leta 2010 do leta 2024. Metode Na podlagi podatkov iz registra smrti Poljske statistične službe je bila izvedena nacionalna analiza časovnih trendov. Stopnje umrljivosti so bile izračunane po starostnih skupinah, spolu, kraju bivanja in vzroku smrti. Trendi so bili modelirani z uporabo log-linearne Poissonove regresije za oceno letne odstotne spremembe (APC). Ocene globalnega bremena bolezni so zagotovile mednarodni kontekst. Rezultati V obdobju 2010–2024 je zaradi nezgod umrlo skupno 6.812 oseb. Splošna umrljivost se je zmanjšala z 8,5 na 4,9 na 100.000 prebivalcev (APC -4,8 %; 95-% IZ: od -5,3 do -4,3). Najvišja povprečna stopnja umrljivosti v obdobju 2010–2024 je b ila u gotovljena v s tarostni s kupini 1 5–19 l et (15,4; 9 5-% I Z: 1 4,9–15,8). D o n ajvečjega i zboljšanja j e p rišlo n a podeželju (APC -6,7 %), pri čemer so se stopnje umrljivosti zmanjšale z 11,7 leta 2010 na 4,7 leta 2024. Najhitrejši upad umrljivosti glede na starost je bil zabeležen pri otrocih, starih od 5 do 9 let (APC-6,7 %). K skupnemu zmanjšanju umrljivosti so poškodbe v prometu prispevale približno 71 %. Umrljivost zaradi utopitev je pokazala najbolj relativni upad (APC -10,0 %), medtem ko se je umrljivost zaradi zastrupitev znatno povečala (APC +6,3 %). Zaključki Umrljivost zaradi nezgod med otroki in mladostniki na Poljskem se je zmanjšala na raven, primerljivo z ravnjo v Evropski uniji, vendar napredek ni bil enakomeren med vsemi skupinami prebivalstva. Nadaljnji napredek bo zahteval prilagajanje preventivnih strategij vse bolj kompleksnim in spreminjajočim se dejavnikom tveganja, ki jih oblikujejo družbene spremembeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaNacionalni inštitut za javno zdravje