274 KB41 KB200720252016Čibej, JakaJevtić, IvaKocijančič-Pokorn, Nikeletnik:10številka:2str. 47-62ISSN:1854-9632COBISSID:63124066URN:URN:NBN:SI:doc-TF5IXY05slZnanstvena založba Filozofske fakulteteArs et humanitasinkluzijaintegracijajezikovna politikamigracijemobilnostprevajanjeprevodni režimprosilci za mednarodno zaščitotolmačenje"Nočem biti odvisna"| ali javne prevajalske in tolmaške storitve res negativno vplivajo na aktivno vključenost migrantov v državo gostiteljico?|By challenging some of the existing political claims regarding translation and interpreting provision to migrants, the article argues for new approaches in language policies related to translation and interpreting services. The research attempts to respond to the claims that translation and interpreting impedes integration of recent immigrants by conducting a quantitative and qualitative research among a group of asylum seekers settled in a detention centre in Ljubljana, Slovenia. First, we gathered data on the structure and language profiles of all the residents in the detention centre in August 2014 (56 residents from 19 different countries); then a representative group of 18 asylum seekers in terms of their first language was selected and put into 2 groups based on their length of stay in Slovenia at the time of their interview (shorter vs. longer periods). A questionnaire was used to gather quantitative data on the language profiles, while the qualitative data was obtained through semi-structured interviews in 2014 and two repeat interviews in 2015. A narrative analysis of the transcriptions of all recorded interviews was made, focusing on different languages and communication solutions in different stages of a migrant's life in the host country. The results show that basic trade-offs are possible: translation and interpreting are complementary steps to independence, which assist rather than impede acquisition of the dominant, i.e. national language, of the host countryPrispevek se sprašuje o upravičenosti določenih političnih ukrepov, ki odrekajo zagotavljanje prevajanja in tolmačenja migrantom, ter zagovarja nove pristope k jezikovni in prevodni politiki, in sicer prek raziskave, ki je bila zasnovana kot odziv na trditve, da prevajalske in tolmaške storitve ovirajo integracijo nedavnih priseljencev. Raziskava je bila izvedena na skupini prosilcev za mednarodno zaščito v azilnem domu v Ljubljani. Najprej smo zbrali podatke o jezikovnem ozadju vseh stanovalcev azilnega doma v avgustu 2014 (56 stanovalcev iz 19 različnih držav), nato pa sestavili reprezentativno skupino 18 prosilcev za mednarodno zaščito na podlagi njihovega maternega jezika in jih razdelili na dve skupini glede na čas bivanja v Sloveniji v času intervjuja (krajše ali daljše obdobje). Kvantitativne podatke o jezikovnih profilih smo zbrali z vprašalnikom, kvalitativne pa s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih v letu 2014, in dveh ponovitvenih intervjujev v letu 2015. Nato smo kvalitativno analizirali transkripcije vseh posnetih intervjujev, pri čemer smo se osredotočali na jezikovne in komunikacijske rešitve na različnih stopnjah migrantovega življenja v državi gostiteljici. Rezultati kažejo, da je osnovne kompromise mogoče doseči, saj so prevajalske in tolmaške storitve komplementarni koraki do neodvisnosti in kot take ne ovirajo učenja dominantnega oz. nacionalnega jezika države gostiteljice, temveč ga podpirajoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete