677 KB39 KB199120252015Crippa, Francescaštevilka:23ISSN:0353-9660COBISSID:60194658URN:URN:NBN:SI:doc-TE01GTT9esZnanstvena založba Filozofske fakulteteVerba hispanicaBaroja, Pío, 1872-1956državljanska vojnageneracija 98izgnanstvokratka prozaSpanish literaturešpanska književnostLa literaturización de la experiencia del exilio como síntesis de la trayectoria política barojiana| el caso de Susana y los cazadores de moscas|In his short novel titled Susana y los cazadores de moscas (1938), Baroja tells the story of an ordinary person who finds himself compelled to live in another country because of the Civil War. Baroja partially identifies himself in his main character, whose name is Miguel Salazar, because he himself had to build a new life in Paris, where he decided to go after the war broke out. The aim of this work is to analyze the novel according to the ideological and biographical correspondences between the author and the main character in order to confirm the possibility of an autobiographical interpretation for one of the less known novels written by the Basque writerV kratkem romanu Susana y los cazadores de moscas Susana in lovci na muhe (1938) nam Baroja pove zgodbo o nekem povsem običajnem moškem, ki se je zaradi izbruha španske državljanske vojne primoran izseliti v tujino. Baroja se tako delno poistoveti s protagonistom, saj si je moral tudi sam na novo urediti življenje v Parizu, ko je ob izbruhu vojne sklenil prostovoljno oditi v Francijo. Namen tega prispevka je v luči analize Barojove politične misli in vsebine obravnavanega dela pokazati na številna biografska in ideološka ujemanja med avtorjem in literarno osebo ter prispevati k utemeljitvi, zakaj enega od manj znanih romanov iz književnega opusa baskovskega pisatelja lahko beremo po avtobiografskem ključuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta