214 KB42 KB199220252024Kryeziu, Sazanštevilka:128/129letnik:33str. 67-84DOI:10.32022/PHI33.2024.128-129.4ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:205036291URN:URN:NBN:SI:doc-TDXFO7BUenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)aestheticsestetikafenomenologijaliterarna umetninaliterary work of artNicolai HartmannontologijaontologyphenomenologyRoman IngardenOntological aspects of the literary work of art in Roman Ingarden and Nicolai Hartmann|Estetiki Romana Ingardna in Nicolaija Hartmanna sta fenomenološki v husserlovskem smislu termina. Čeprav tako Ingarden kot Hartmann poglavitne ideje dobita od Husserla, sta oba delovala neodvisno eden od drugega in prispevala različne poglede na anatomijo in način biti literarne umetnine, ki so se izkazali za neprecenljive glede njene obravnave. Medtem ko Ingardnov pristop uporablja lastnosti zavestnih aktov, da bi razložil prikazovanje estetskega objekta, se Hartmann poslužuje utemeljitvenih lastnosti zavestnih aktov človeške temporalnosti, znotraj katere se ti akti udejanjajo. Vendar je znotraj njunih ontoloških teorije mogoče najti tudi specifične podobnosti, ki zadevajo »slojevite strukture« različnih vrst estetskih objektov. Pričujoči prispevek skuša razviti primerjavo določenih vprašanj Ingardnove in Hartmannove ontologije literarne umetnine. Njegov cilj je poiskati odgovore na tovrstna vprašanja tako z vidika Ingardna kot z vidika HartmannaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko