636 KB51 KB196520252019Pivec, NatašaŠadl, Zdenkaštevilka:3letnik:56str. 930-947, 952ISSN:0040-3598COBISSID:36477021URN:URN:NBN:SI:doc-TC9DZDUYenVisoka šola za politične vedeTeorija in praksaDiscourseDiskurzFilmGospodinjske delavkegospodinjske pomočniceIdentiteta (psihologija)Identity (Psychology)reprezentacijaWomen household employeesRepresentations of domestic workers in films La Nana and Dolores Claiborne|This article examines film representations of domestic workers in the films La Nana (2009) and Dolores Claiborne (1995) through the intersecting perspectives of gender, occupation, citizenship and class. Yet it also emphasises the - otherwise cinematically invisible - multi-dimensional identities of domestic workers via their subjugated storytelling positions. Both women-oriented films use power-relations with other women as the main parameter for their identity-making process on the basis of class, familial and personal groundings, which also intersect with feminist narratives of emotional selves, emancipated from the gender order and embedded in the many possible uses of the word "bitch". The authors find that the forming of protagonists' identities and models of behaviour as women does not depend on men, while the scope of power-resistant possibilities establishes them as multi-dimensional subjects far removed from society's one-dimensional views or conservative media/film representations of domestic workersČlanek obravnava filme reprezentacije gospodinjskih pomočnic v filmih La Nana (2009) in Dolores Claiborne (1995) z uporabo intersekcijske perspektive spola, poklica, državljanstva in razreda. Članek prav tako izpostavlja - v filmskem diskurzu sicer zatajevane, nevidne - večdimenzionalne identitete gospodinjskih pomočnic, ki jih odsevajo podvržene narativne pozicije oz. (ženska) perspektiva protagonistk. Kot glavni dejavniki procesa oblikovanja identitete nastopajo razmerja moči protagonistk z drugimi ženskami na osnovi razreda, družine in osebnih dejavnikov ter feministični narativi emocionalnih sebstev, emancipirani od spolnega reda in vstavljeni v polisemično uporabo besede "the bitch". Avtorici ugotavljata, da oblikovanje identitet protagonistk in modelov njihovega vedenja kot žensk tako ni odvisno od moških, možnosti upora zoper dominantno moč pa jih vzpostavljajo kot večdimenzionalne subjekte onkraj enodimenzionalnih družbenih predpostavk ali konservativnih medijsko-filmskih reprezentacij gospodinjskih pomočnicTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede