50 KB1624 KB47 KB197220252004Klobčar, Marija18 straništevilka:2letnik:33str. 117-134ISSN:0352-0447COBISSID:23193389URN:URN:NBN:SI:doc-T8915Y1DslSlovenska akademija znanosti in umetnostiZaložba ZRCTraditiones (Ljubljana)ethnologyetnologijaGorenjskakolednicekoledovanjeljudsko slovstvooral literatureSloveniaSlovenijaslovenske ljudske pesmislovstvena folkloristikaUpper CarniolazapisovanjezbiranjePričevalnost koledniških pesmi jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi|Na podlagi ohranjenih zapisov koledniških pesmi iz zapuščine Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi (OSNP) želi avtorica ugotoviti tipologijo koledovanj na območju jugovzhodne Gorenjske pred sto leti. V Kamniku se je poleg trikraljevskega koledaovanja ohranilo zalo veliko božičnih kolednic, ki po svoji strukturi dokazujejo, da so večinoma okrnjene oblike nekdanjih cerkvenih koled. Te kolednice so peli otroci. Na skrajnem jugovzhodnem Gorenjskem, v zaledju slamnikarske industrije, so koledovali odrasli moški, in sicer predvsem v času od božiča do sv. treh kraljev, ohranjene pa so bile tudi sledi koledovanja ob kresu in za florjanovo. Koledovanje na tem območju ni bilo odsev družbenih razločkov, kot je veljalo za Kamnik, temveč predvsem izraz medsebojne povezanosti ljudi v tem okolju in večje vezanosti na izročilo, ki ju je omogočilo pletenje slamnatih kit po domovihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU