357 KB39 KB194820252017Koršič, Igorštevilka:2letnik:65str. 373-384ISSN:0350-6894COBISSID:4330331URN:URN:NBN:SI:doc-T5VO37FSslSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revijaavantgardeavant-gardecreative processfilmfilm aestheticsfilm theoryfilmska estetikamedialitymedialnosttechnologytehnologijaustvarjalna praksaŽelezo in sanje| medij in umetnost v filmu|According to an influential tradition of film theory, the mediality of cinema - that is, its technologically based copying of realit - is also the basis for film aesthetics. Film art's dependence on a rather technically complex apparatus has both stimulated and thwarted its development. At the very beginning of film history (and again in recent decades, e.g. Czesław Miłosz), traditionalists have denied cinema the status of art. On the other hand, members of historical and neo-avant-garde, as well as revolutionary forces have advocated for cinema's technological basis. In order to understand so-called realist traditions in film theory, we must abandon ontologically "naive realism" and accept a philosophy of ontological difference. Idiosyncratic theory based on personal experience of an aesthetic object may provide the missing common language between theory and practice, between the technical and aesthetic, between nomothetic and idiosyncratic approaches in humanities, social and natural sciencesPo eni vplivnih filmsko teoretičnih tradicij je medialnost, razumljena na način tehnološkosti filma kot svetlobnega posnetka, zapisa (foto-grafije) resničnosti, tudi temelj za filmsko estetiko. Odvisnost filmske umetnosti od tehnično dokaj zapletenega aparata pa je tako pospeševala kot zavirala razvoj filmske umetnosti. Tradicionalistični krogi so na začetku zgodovine filma zaradi tehnologije (in spet v zadnjih desetletjih, npr. Czesław Miłosz) filmu odrekali status umetnosti. Nasprotno pa so tehnično osnovo filma podpirali pripadniki zgodovinskih in drugih avantgard in revolucionarnih oblasti (vsaj na začetku). Da bi razumeli t. i. realistične teorije, se moramo odpovedati ontološkemu "naivnemu realizmu" in sprejeti filozofijo ontološke diference. Ideosinkratična teorija, utemeljena na osebni izkušnji estetskega predmeta, morda lahko ponudi manjkajoči skupni jezik med nomotetičnimi in ideosinkratičnimi pristopi in med teorijo in prakso v humanistiki, družboslovju in naravoslovjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije