226 KB36 KB199220252022Franke, Williamštevilka:120/121letnik:31str. 213-229DOI:10.32022/PHI31.2022.120-121.9COBISSID_HOST:119791107ISSN:1318-3362URN:URN:NBN:SI:doc-T5FOTZBAenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)apofazaapophasismodern thoughtmoderna miselnegative poeticsnegativna poetikaprerokbaprophecyHamlet and the philosophical interpretation of literature| Hamlet in filozofska interpretacija literature|Znotraj obsežne tradicije filozofskih branj Hamleta se pričujoči članek osredotoči na témo nevédenja kot bistveno za Shakespearovo epistemologijo. V nasprotju z razraščajočo se paradigmo eksperimentalne znanosti, kakršno v igro pritegneta Hamlet in njegov študentski prijatelj Horacij in kakršna navdihuje celo metodo, uporabljeno za dokaz kraljeve krivde, Hamlet dramatizira nastop novega modela nevedočega védenja s pomočjo vere v »previdnost«. To konstituira transformacijo starejše paradigme preroškega védenja s pomočjo razodetja, kakršno se Hamletu prikazuje v obliki duha njegovega očeta, osebe, ki namesto gotovosti spodbuja dvom in namesto delovanja obotavljanje. S Hamletovim slepim zaupanjem v tisto, kar sam imenuje »previdnost«, metafizični red ni več objekt védenja, a vseeno lahko utemeljuje verovanje in vodi nekakšno delovanje, ki se nazadnje izkaže za učinkovito, četudi tragično. Prispevek ponazarja, da se filozofska branja Cutrofella, Critchleyja, Pascuccija, Lukacherja in drugih ujemajo s takšno ne-objektivno vrsto védenja oziroma, natančneje, z nevédenjem, ki kljub vsemu obnavlja preroško razsežnost razodetja v pesniški govoriciTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko