141 KB38 KB199220252025Pllana, Mimoza Hasaništevilka:132/133letnik:34str. 287-303DOI:10.32022/PHI34.2025.132-133.15ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:246240259URN:URN:NBN:SI:doc-T2M8N2ZAenInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)albanska književnostjezik in identitetaliterarni prevodprevajalski izziviUnlocking borders| Albanian literature in translation|Članek analizira razvoj in izzive albanskega literarnega prevoda znotraj balkanskega in evropskega konteksta, pri čemer poudarja soigro med prevajalskimi praksami, kulturno identiteto in družbenimi vplivi. Albanska literatura je, zgodovinsko gledano, naletela na številne prepreke pri mednarodnem razširjanju zaradi politične izolacije pod komunističnim režimom v Albaniji in omejevalnega okolja v času Jugoslavije. Takšni pogoji so preprečevali rast prevajalskih naporov, kar je tujemu občinstvu omejevalo dostop do albanskih literarnih del. V obdobju po letu 1990, zlasti po padcu komunizma v Albaniji in po koncu vojne na Kosovem leta 1999, je literarno prevajanje doživelo preporod, kar so spodbudili odpiranje mej, povečana kulturna izmenjava in obnovljeno zanimanje za albansko književnost. Kljub napredku je področje zaznamovano z izzivi, kakršna sta pomanjkanje prevajalcev in lingvistična kompleksnost, ki jo vsebuje prevajanje albanskega jezika. Študija se poslužuje komparativne analize prevajalskih praks, pri čemer ob kvalitativnih intervjujih s prevajalci albanske književnosti raziskuje posamezne primere, da bi bilo mogoče raziskati, kako se prevajanje pri razširjanju albanske književnosti spopada s presečišči med jezikom, identiteto in močjoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko