143 KB20 KB201620242023Bedič, Matevžštevilka:3/4letnik:59str. 77-83, 117-118ISSN:1318-2277COBISSID:182338819URN:URN:NBN:SI:doc-T0WR9CR9slGospodarski vestnikInštitut za javno upravoJavna upravaalternative dispute resolutionassurancecomparative legal analysiscompetitive proceduresdigitalisationdigitalizacijageneral administrative proceduregood administrationmodernisationmodernizacijaprimerjalnopravna analizaSlovenijasplošni upravni postopekupravno pravoPrihodnost splošnega upravnega postopka v Sloveniji| iskanje temeljev za prenovo in nadgradnjo|The general administrative procedure in Slovenia is still based on the Austrian administrative tradition, which was, with some adaptation, adopted by Yugoslavia. The concept of the Slovenian General Administrative Procedure Act (ZUP) has not been updated, despite being amended ten times. As such it fails to adequately address the needs of modern society. Thus, ZUP is still understood as a formal procedural framework for the exercise of rights and the imposition of obligations in administrative law. We see it less as an instrument for the establishment of collaborative governance, good public administration and the rights of good administration. ZUP also lacks some institutions that have long been established in the theory of administrative procedure, such as competitive procedures, alternative dispute resolution of administrative relations and assurance. Through a comparative legal and practical analysis the research project, the objectives of which I am describing in this paper, will seek to provide an expert basis for the modernisation and reform of the general administrative procedure in SloveniaUreditev splošnega upravnega postopka v Sloveniji še vedno sloni na avstrijski upravni tradiciji, ki jo je kasneje – z nekaterimi prilagoditvami – prevzela tudi Jugoslavija. Konceptualna zasnova slovenskega Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se kljub svojim desetkratnim spremembam ni posodabljala in v tem smislu ni ustrezno sledila družbenim potrebam. ZUP pri nas tako še vedno razumemo predvsem kot formalno-procesni okvir za uveljavljanje pravic in nalaganje obveznosti v upravnopravnih oziroma javnopravnih razmerjih in manj kot instrumentarij za vzpostavitev sodelovalnega upravljanja, dobrega javnega upravljanja ter pravic dobre uprave. Ob tem v ZUP umanjkajo tudi nekateri instituti, ki so v teoriji upravnega procesnega že nekaj časa uveljavljeni, npr. konkurenčni postopki, alternativno reševanje upravnih zadev, garantni akti. Raziskovalni projekt, katerega cilje popisujem v pričujočem prispevku, bo s pomočjo primerjalnopravne in praktične analize institutov skušal pripraviti strokovno podlago za modernizacijo ter prenovo splošnega upravnega postopka v SlovenijiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta