386 KB76 KB196520252017Hočevar, Marjanštevilka:5letnik:54str. 831-856, 913ISSN:0040-3598COBISSID:35263837URN:URN:NBN:SI:doc-T0O0TW0RslVisoka šola za politične vedeTeorija in praksadružbena mobilnostEducationEmploymentIzobraževanjeProstorska mobilnostProstorska sociologijaSpatial mobilitySpatial sociologyZaposlovanjeKonceptualni okvir sonaravne mobilnostne strukturacije v razmerah nadnacionalnega povezovanja|The structural dynamics of social mobility is an important indicator for explaining social changes. Spatial mobility as an element of social mobility has a weak presence in sociology. In this paper, we argue in favour of an integrated examination of mobility. We analyse the discord between the rigid temporal-spatial organisation of a national society and the processes of deterritorialisation and supranational integration. We demonstrate why mobility has become a central feature of sustainable social inclusion, especially with the involvement of actors in the extended relational modalities in the wider space. In our explanation we draw on the original concept of spatio-temporal distance by A. Giddens which denotes the stretching of social systems in space and time and which thus relativises the conceptualisation of structure and action. Through a preliminary proposal concerning mobility structuration, we set the framework for solving the dilemma of the relationship between national integration and supranational mobility. Our paper concludes with a Slovenian example where we establish the population's low level of mobility capital. This is a consequence of the rigid socio-territorial organisation and sedentary residential tendenciesStrukturna dinamika družbene (vertikalne) mobilnosti je pomemben kazalec za pojasnjevanje družbenih sprememb. Prostorska mobilnost kot element vertikalne mobilnosti je v sociologiji šibko prisotna. V prispevku zagovarjamo trditev, da je v procesih zmanjševanja sedentarnosti in krepitve fluidnosti družbenoprostorskih procesov potrebno iskati argument za integrirano obravnavo mobilnosti. Analiziramo neskladnost med rigidno časovno prostorsko organiziranostjo nacionalne družbe s procesi deteritorializacije, nadnacionalne integracije in sonaravnega razvoja. Na primeru izobraževanja in zaposlovanja pokažemo, zakaj mobilnost postaja osrednji vidik socialnega vključevanja. Pri pojasnjevanju se naslanjamo na izvorni Giddensov koncept časovno-prostorske distanciacije, ki pomeni raztezanje družbenih sistemov v prostoru in času ter tako relativizira pojmovanje strukture in delovanja. S preliminarno zasnovo mobilnostne strukturacije postavimo okvir za razreševanje dileme v razmerju med nacionalno integracijo in nadnacionalno mobilnostjo v kontekstu strukturne kohezivnosti EU. Prispevek zaključujemo s slovenskim primerom. Ugotavljamo nizko stopnjo mobilnostnega kapitala, ki je posledica rigidne, nesonaravne teritorialne organiziranosti, usmerjene k bivanjski sedentarnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede