176 KB58 KB201320242015Bergant Rakočević, VesnaDamjan, Matijaštevilka:3/4letnik:70str. 193-212, 275-276ISSN:0032-6976COBISSID:14338641URN:URN:NBN:SI:doc-T0L6XB87slZveza društev pravnikov SlovenijePravnikpogodbepriposestvovanjeslužnostna pravicastvarne služnostizemljiške knjigeDobra vera pri priposestvovanju služnosti|The article analyses the possessor's good faith as one of the conditions for acquiring an easement by prescription under the Austrian Civil Code, the Yugoslav Basic Property-Law Relations Act and the Slovenian Property Code. The concept of good faith is discussed as well as the methods of proving or disproving it. A focal question is on what factual basis a possessor acting with due diligence may rely to justify his good faith: a non-registered contract, a state authority's decision or the owner's informal written consent. Since good faith is basically an internal belief that cannot be determined directly, external clues are relevant by which the existence of good faith can be assessedČlanek obravnava dobro vero priposestvovalca kot enega od pogojev za priposestvovanje služnosti po Občem državljanskem zakoniku, Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Stvarnopravnem zakoniku. Razpravlja o vsebini pojma dobre vere in o načinu njenega dokazovanja oziroma izpodbijanja. Zlasti gre za vprašanje, katere so tiste dejanske podlage, na katerih lahko temelji dobra vera priposestvovalca, ki ravna z dolžno skrbnostjo: zemljiškoknjižno nerealizirana pogodba, odločba državnega organa, lastnikovo neformalno pisno soglasje. Ker je dobra vera notranje prepričanje, so pomembni zunanji znaki, po katerih lahko ugotavljamo njen obstojTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta