182 KB52 KB199420252004Tepeš, Bojanštevilka:3letnik:43str. 261-277ISSN:0025-8121COBISSID:54473985URN:URN:NBN:SI:doc-SWS5GH4TslMedicinski razglediMedicinski razglediBarrett esophagusBarrettov požiralnikdiagnostikaEsophagitis pepticEzofagitis peptičniGastroesophageal refluxGastroezofagealni refluksHeart burnpožiralnikrefluksna bolezenZgagaGastroezofagealna refluksna bolezen| Gastroesophageal reflux disease|Razširjenost gastroezofagealne refluksne bolezni v razvitem svetu narašča in dosega že do 20% prebivalstva. Vzrok za njen nastanek je neuspešnost protirefluksnih mehanizmov in/ali neuspešnost čistilnih mehanizmov požiralnika. Bolezen delimo v tri skupine: neerozivno obliko, ki jo ima skoraj 70% bolnikov; erozivno obliko, ki jo ima 30% bolnikov in erozivno obliko z zapleti, ki jo ima do 10% bolnikov z erozivno obliko. Značilna simptoma bolezni sta zgaga in vračanje kisline v požiralnik. Bolniki z gastroezofagealno refluksno boleznijo pa lahko imajo tudi simptome zunaj požiralnika, t.i. netipične simptome, ki so posledica aspiracije manjše količine kisline ali pa vazovagalnih refleksov. Mednje sodijo pojačano slinjenje, disfagija, odinofagija, kronični kašelj, nesrčna prsna bolečina, poslabšanje bronhialne astme in okvara zobne sklenine. V diagnostičnem postopku uporabljamo test z zaviralcem protonske črpalke, ezofagogastroduodenoskopijo, 24-urno pH-metrijo in manometrijo. Gastroezofagealno bolezen zdravimo z dietnimi priporočili in dolgotrajno uporabo zaviralca protonske črpalke. Leto dni po zdravljenju pride do ponovitve bolezni pri 80% bolnikov. Zato nekatere bolnike zdravimo z zaviralci protonske črpalke po potrebi, nekateri pa morajo enaka zdravila jemati trajno. Prikazane so tudi možnosti kirurškega zdravljenja in načela sledenja bolnikov z Barrettovim požiralnikomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo Medicinski razgledi