366 KB0 KB197220252023Tucovič Sturman, Vladkaštevilka:117letnik:50str. 16-27ISSN:0351-5141COBISSID_HOST:171809795URN:URN:NBN:SI:doc-SGZEF5YQslMariborska knjižnicaPedagoška fakultetaPionirska knjižnica, enota Knjižnice Oton ŽupančičOtrok in knjigaautobiographical proseavtobiografska prozachronotopekronotopliterarni prostor in časliterarry space and timeRačeKnjiževni prostor in čas v mladinskih avtobiografskih delih Marjana Tomšiča Super frače in Frkolini|Za slovenskega pisatelja Marjana Tomšiča (7. 8. 1939–12. 7. 2023), ki se je rodil v Račah pri Mariboru, umrl pa v Gucih pri Kopru, velja, da je s svojim istrskim opusom na slovenski literarni zemljevid postavil slovensko Istro, konkretno pokrajino, v kateri je živel in deloval. S tem, ko je realna pokrajina kot literarni prostor z vsemi svojimi specifikami, kamor sodi tudi folklora, vstopila v literarno umetnost, se je slovenska Istra globlje zasidrala tudi v splošno kulturno zavest. V sodobno slovensko književnost Tomšič s temi deli ni vnesel le narečnih jezikovnih prvin, pač pa na medbesedilni način tudi elemente bajeslovja oz. mitologije in ljudske medicine. Slovenska Istra pa kljub obsežnemu istrskemu opusu (najmanj štirim kratkoproznim zbirkam in trem romanom) še zdaleč ni njegov edini književni prostor – za zelo produktivno dogajališče so se namreč izkazele tudi njegove rodne štajerske Rače, in to še zlasti v avtobiografski prozi: romanu za odrasle Kafra (1988) in dveh kratkoproznih zbirkah za otroke in mladino: Super frače: zgodbe iz otroštva (1988) in Frkolini (1998). V prispevku pri obravnavi književnega prostora in časa izhajam iz teorije kronotopa ruskega literarnega teoretika in filozofa Bahtina, po mnenju katerega je podoba človeka v literaturi kronotopična. Bahtin kronotopa ne razume zgolj kot goli dogajalni prostor in čas, pač pa kot ključni element celovitosti literarnega dela – kronotop ne nazadnje vpliva tudi na literarni lik oz. ga pomembno sooblikuje, torej prostorske okoliščine bolj ali manj vplivajo na notranjo podobo literarnih oseb (karakterizacijo) in njihovo zgodbeno spreminjanje. Prispevek tako predstavlja dogajalni prostor in čas, ki sta poimenovana kronotop ali časoprostorje, v obeh omenjenih Tomšičevih mladinskih kratkoproznih delih: kakšen je, kaj ga označuje in določa, na katere in kakšne mikrolokacije je razdeljen, kako vpliva na literarne osebe in oblikuje njegov jezikovni slogTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaMariborska knjižnica