137 KB48 KB197820252025Zabel, Blažštevilka:2letnik:48str. 25-41ISSN:0351-1189DOI:10.3986/pkn.v48.i2.02COBISSID_HOST:247681795URN:URN:NBN:SI:doc-SF9TOBZPslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostAmerican literary scholarshipameriška literarna vedacomparative literatureliterary influencesMurko, Matijaoral theoryPrimerjalna književnostSlovenian literary historiansslovenski literarni zgodovinarjiteorija ustnostiVplivi (literarni, umetnostni itd.)Matija Murko in ameriška komparativistika|The article discusses the reception of Matija Murko’s scholarship in American comparative literature. In this regard, I argue that the canonized narratives about the history of comparative literature do not provide an adequate frame-work for such research. Outlining some of the most well-known histories of comparative literature, I demonstrate how a study of Matija Murko’s reception and influence on the development of American comparative studies—both after and especially before the Second World War—reveals that established histories of the discipline simply overlook certain historical periods. In doing so, I focus specifically on Murko’s influence on the development of oral theory and on the work of Albert Bates Lord (1912–1991); and I discuss the recep-tion of his works in early American comparative literature, particularly in relation to Charles Mills Gayley (1858–1932) and the “Harvard folklorists.” In conclusion, I suggest that studying the dissemination of a non-canonical scholar, such as Matija Murko, can open the door to unknown or overlooked histories of comparative studiesV prispevku razpravljam o recepciji del Matije Murka v ameriški komparativistiki. A znani zgodovinski narativi o primerjalni književnosti ne predstavljajo primernega okvira za specifike tega raziskovalnega problema. Tako najprej predstavim kanonizirane zgodovine primerjalne književnosti, nato pa preko raziskave sprejema in vpliva Matije Murka na razvoj ameriške komparativistike pred in po drugi svetovni vojni pokažem, da kanonizirane zgodovine vede nekatera obdobja preprosto spregledajo. Pri tem se osredotočim na raziskavo Murkovega vpliva na razvoj tako imenovane teorije ustnosti, predvsem na delo Alberta Batesa Lorda (1912–1991). Nato razpravljam o recepciji Murkovih del v zgodnji ameriški komparativistiki, predvsem pri Charlesu Millsu Gayleyju (1858–1932) ter »harvardskih folkloristih«. Tako pokažem, da raziskovanje diseminacije del nekanoničnega raziskovalca, v tem primeru Matije Murka, odpira vrata celo v neznane in povsem spregledane zgodovine komparativistikeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost