252 KB46 KB199420242013Svetlič, Rokletnik:20str. S13-S26, S77številka:supl.ISSN:1318-3222COBISSID:32481117URN:URN:NBN:SI:doc-S88D7W5HslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)authorityavtoritetakritično mišljenjeoblastPrenašati bit - nekritičnost kritičnega intelektualca|The article starts with specific paradox typical of the critical atmosphere in Slovenia. On the one hand, a watchful reservation towards a naive confidence in good aims of the government, in universal advantage of the capital, in unquestioned authority in the religious field or elsewhere exists. On the other hand, irrespective of the severe criticism of e.g. capital, the phenomena are present that are unthinkable in most of the European states; the subjection of the political decisions to vulgar interests of capital has brought the country to the edge of losing its (financial) sovereignty. To explain the mechanism of uncritical criticism, the question of specific thinking must be addressed thinking that demands precisely this attitude toward the world. In the background is the ontology marked with the incapability to bear the Being (Hegel). This is the source of the paradoxes described above. The weak thinking retracts itself to the safe environment of the Self and criticises the world from this position. This criticism, however, remains impotent despite its radicalism. The author demonstrates that this is its structural necessity because the goal of this type of criticism was never to change the worlds constellation. It is just autotherapy of the Cartesian subject that tries to lay down its own particularityČlanek na začetku izpostavi svojevrsten paradoks, ki je značilen za kritično razpoloženje v Sloveniji. Na eni strani vlada budna distanca do naivnega zaupanja v dobre namene oblasti, v vsesplošno koristnost logike kapitala, v nepreizprašano avtoriteto na religioznem ali kakem drugem področju. Toda na drugi strani, ob vsej kritičnosti npr. do kapitala, se soočamo s pojavi, ki si jih v večini evropskih držav težko zamislijo. Podrejanje političnih odločitev vulgarnim interesom kapitala je spravilo državo na sam rob izgube (finančne) suverenosti. Da bi razložili mehanizem nekritične kritičnosti, je treba odpreti vprašanje tiste vrste mišljenja, ki zahteva prav to vrsto odnosa do sveta. Gre za ontologijo, ki jo zaznamuje nezmožnost prenašanja biti (Hegel). Iz tega izhajajo zgoraj opisani paradoksi. Šibko mišljenje se zateče v varno okolje sebstva, od koder kritizira svet. Toda kljub njeni radikalnosti ta kritika ostaja impotentna. Avtor pokaže, da je to njena strukturna nujnost, saj ji nikoli ni šlo za spreminjanje sveta. Kritika je le avtoterapija kartezijanskega subjekta, ki se želi znebiti svoje partikularnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM