1705 KB48 KB196520252015Filipovič Hrast, MašaHlebec, Valentinaštevilka:1/2letnik:52str. 48-66, 303ISSN:0040-3598COBISSID:33320541URN:URN:NBN:SI:doc-S7G03ZL1slFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaCommunity careEvaluationHome nursingNega na domupomoč na domuSloveniaSlovenijaSocialno skrbstvostarejši ljudjeVrednotenjeOvrednotenje dostopa do socialne oskrbe na domu z vidika uporabnikov|Due to demographic change, Slovenia is facing the important challenge of how to provide care for the elderly and ensure their quality of life. Social home care is a service for elderly people who wish to remain in their home for as long as possible. In this article, we analyse the quality of social home care as perceived by the users of social home care. We applied the model for evaluating access to services developed by Penchansky and Thomas (1981; 1984). The analysis is based on the first representative survey of users of social home care (2013). Employing the hierarchical clustering method we identified three groups of users who have different perceptions of the quality of social home care, namely those very satisfied with care, those dissatisfied with the price of social home care, and those dissatisfied with social home care. Through multinomial regression analysis we discovered that very satisfied users differ from dissatisfied ones (with price) in their income, the price of the care they are paying, and unfulfilled needs. Dissatisfied users are those with intensive use of social home care, high levels of need, health problems and receiving care from large organisationsSlovenija se zaradi intenzivnih demografskih sprememb tako kot druge sodobne družbe sooča s pomembnimi izzivi na področju zagotavljanja kakovostne starosti in razvoja storitev za starejše. Socialna oskrba na domu je storitev, ki je namenjena starejšim ljudem, ki si želijo starost čim dlje preživeti v domačem okolju. V prispevku se ukvarjamo s percepcijo kakovosti socialne oskrbe na domu z vidika uporabnikov. Uporabili smo model vrednotenja dostopa do storitev, ki opredeljuje pet komponent presojanja kakovosti storitev (Penchansky in Thomas, 1981; 1984). Na podatkih prve reprezentativne slovenske raziskave uporabnikov pomoči na domu (2013) smo z razvrščanjem v skupine našli tri skupine uporabnikov glede na njihovo ovrednotenje dostopa. Z multinominalno regresijsko analizo smo ugotovili, da se zelo zadovoljni uporabniki od nezadovoljnih razlikujejo - glede na finančno dostopnost socialne oskrbe na domu - po dohodku in ceni socialne oskrbe na domu ter občutku, da bi potrebovali več pomoči. Zaskrbljujoče pa je, da so to intenzivni uporabniki socialne oskrbe na domu z veliko potrebo po oskrbi, težavami s spominom, oskrbujejo pa jih organizacije z večjim številom uporabnikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede