810 KB64 KB201920252019Oštir, Hanaštevilka:1str. 1-29ISSN:2670-6997COBISSID_HOST:530049305URN:URN:NBN:SI:doc-S0JUJ5Y9slII. gimnazijaKoraki v znanostglavni motivinterpretacijaKardošromanslepi motivslovenska književnoststranski motivtopi motivMotivna struktura treh romanov Štefana Kardoša|Namen raziskave je bil analizirati motive v treh romanih Štefana Kardoša (Rizling polka, Veter in odmev, Pobočje sončnega griča) in se na podlagi teh analiz dokopati do novih spoznanj o motivih. Zanimalo nas je, ali se motivi med seboj povezujejo in ali se med romani ponavljajo. V skladu s tem smo najprej definirali pojem motiva in spoznali delitev motivov na glavne, stranske, slepe in tope. Nato smo z uporabo metode literarne interpretacije analizirali motive v omenjenih romanih. Posamezne analize smo nato primerjali med seboj z metodo literarne primerjave, ob interpretaciji rezultatov pa smo se posvečali predvsem ponavljanjem motivov med romani in vlogi slepega motiva ter vplivu topega motiva na dolžino romana. Tako smo ob opazovanju ponavljanj motivov opredelili več vrst ponavljanj, ki se nanašajo glede na to, ali motiv spremeni svojo stopnjo izraženosti ali ne - tako smo opredelili ponavljanje 1 (ob čemer ločimo med tipi A, B in C) in naposled še ponavljanje 2. Ugotovili smo, da se najpogosteje ponovijo glavni in stranski motivi in da se v vseh treh analiziranih romanih ponovijo trije, za Kardoša značilni motivi - duševna neuravnovešenost, strah in usoda. Prav tako smo ugotovili, da motivi ob ponovitvah tvorijo različice (se torej obnašajo v skladu z literarno opredelitvijo motiva), da topi motivi (vsaj v delih Štefana Kardoša) ne vplivajo na dolžino romana in da slepi motivi v Kardoševih romanih zavzemajo predvsem tri vloge: estetsko, razpoloženjsko ali tako imenovano "dopolnitveno" vlogoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia