1094 KB0 KB201320262026Jurcan, Emilštevilka:1letnik:31str. 111-135DOI:10.3986/ahas.31.1.05ISSN:1408-0419COBISSID_HOST:289387011URN:URN:NBN:SI:doc-RXTYN2BYenZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta SteletaActa historiae artis SlovenicaKatica BrusićMatić MeadowMatić poljanamenhirSila, ZdenkoSpomenikiZdenko Sila and his monument at Matić Poljana in Croatia|This article examines the monument at Matić Poljana (the Matić Meadow) in Gorski Kotar, Croatia, designed by the architect Zdenko Sila and dedicated in 1969 as one of socialist Yugoslavia’s most distinctive examples of memorial culture. Tracing Sila’s formal development from early collaborations with Zdenko Kolacio through decades of work with raw, minimally worked stone, and situating it within the traditions of the Slovenian znamenje, a postwar self--built memorial practice theorized by Marjan Tepina and Edvard Ravnikar, and the broader European trajectory, this article argues that Sila’s key contribution was the replacement of monumental centrality with a memorial flow. By setting the visitor in motion through a sequence of nearly identical objects, and by having the protected zone defined in 1976 as the full three kilometres of trail rather than the monument alone, Sila transformed walking itself into an act of commemoration, advancing the thesis that movement is the essential human act in the experience of spaceV članku je obravnavan spomenik na Matić poljani (Matićev travnik) v Gorskem kotarju na Hrvaškem, ki ga je zasnoval arhitekt Zdenko Sila in je bil leta 1969 odkrit kot eden najizrazitejših primerov spominske kulture socialistične Jugo-slavije. V članku je predstavljen Silov formalni razvoj od začetkov sodelovanja z Zdenkom Kolaciem do več desetletij trajajočega ustvarjanja s surovim, minimalno obdelanim kamnom. Njegovo delo avtor umešča v tradicijo slovenskega obpotnega znamenja, povojno samograditeljsko spominsko prakso, ki sta jo teoretsko obravnavala Marjan Tepina in Edvard Ravnikar, in širše evropske razvojne tokove. Pri tem zagovarja tezo, da je bil Silov ključni prispevek nadome-stitev monumentalnega osrednjega elementa s spominskim tokom. S tem, da je Sila obiskovalca spodbudil h gibanju v smeri skoraj identičnih zaporedno postavljenih objektov in da je zavarovano območje leta 1976 opredelil tako, da je poleg spomenika obsegalo celotne tri kilometre poti, ne le spomenika samega, je hojo sámo spremenil v dejanje spominjanja in s tem uveljavil idejo, da je gibanje temeljna človeška aktivnost pri doživljanju prostoraTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta