55 KB279 KB52 KB197820252010Osojnik, Iztokštevilka:1letnik:33str. 197-215ISSN:0351-1189COBISSID:42796898URN:URN:NBN:SI:doc-RWEWXY6ZenSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostesejinterpretacijaliterarni žanrisingularnostThe essay and singularity|The essay as a genre signifies the very form of linguistic (ontological) practice that generates the being of the world as the existing one. It can never happen by way of reportage (representation), but only as direct linguistic testimony, as an event. The essay is naked singularity at work, a discourse that is not censored (i.e., covered) by the nihilistic horizon of power and abuse. Finally, I apply the theoretical findings of this paper to a concrete critical analysis of a recent essay about Slovenian art since 2000Esej kot žanr označuje tisto obliko lingvistične (ontološke) prakse, ki generira svet tak, kot je. Nikoli ne more nastati z reportažo (reprezentacijo), temveč zgolj kot neposredno lingvistično pričevanje, kot dogodek. Esej je gola singularnost, diskurz, ki ni cenzuriran (tj. prekrit) z nihilističnim horizontom moči in zlorab. Teoretske ugotovitve iz tega članka uporabim za konkretno kritično analizo eseja o slovenski umetnosti v drugem tisočletjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost