21 KB144 KB20 KB197420252000Kranjc, Andrejštevilka:1letnik:29str. 117-125ISSN:0583-6050COBISSID:15313197URN:URN:NBN:SI:doc-RTRQPOPQenSlovenska akademija znanosti in umetnostiActa carsologicahidrogeologijakraške vodepodzemne vodesledenjeSloveniaSlovenijazgodovinski preglediKarst water research in Slovenia|About 43% of the territory of Slovenia is karst and more than 50% of its inhabitants are supplied with water from karst. Karst in Slovenia is divided into Dinaric, Alpine and transitional karst. Each of these types bears its own hydrological properties. Already in the antique literature underground water connections are mentioned. Water tracing in the Slovene Karst is among the first modern tracing research. Karst water research may be divided into several periods: (1) aimed at determining underground water connections between swallow-holes and springs (the first half of the 20th century), (2) to achive combined water tracing tests (since 1970), (3) to define karst watersheds, (4) to study water percolation through the epikarst and the vadose zone (since 1980). In particular of karst water quality must be emphasised, as well as the study of karst hydrology as a phenomenon in itself. At the end a logical question appears: what are the future perspectives of karst water studies in Slovenia? Water tracing of not yet fully ascertained connections or repeating the water tracing tests under different hydrological conditions; a detailed determination of watersheds and water flow with the help of tracers directly injected unedrground; to develop water tracing techniques and the methods; to study in the field percolation water behaviour; modelling; to theoretically determine physical laws. Special attention must also be paid to educationKras predstavlja 43% površja Slovenije in preko 50% prebivalstva se oskrbuje z vodo s krasa. Kras v Sloveniji delimo na alpski, dinarski in prehodni. Vsak izmed teh tipov ima svoje vodne značilnosti. Podzemeljske vodne zveze omenja že antična literatura. Sledenja podzemeljske vode na Krasu sodi med najstarejše take raziskave. Raziskovanje kraških voda lahko po tematiki razdelimo na več obdobij: ugotavljanje podzemeljskih vodnih zvez med posameznimi ponori in izviri (prva polovica 20. stol.), opravljanje kombiniranih sledenj (od 1970 dalje), ugotavljanje razvodnic na krasu, preučevanje prenikanja skozi epikraško in vadozno cono (od 1980). Posebno pomembna so tudi preučevanja kvalitete kraških voda in zakonitosti v hidrologiji krasa. Prispevek sklene vprašanja, katera preučevanja so najbolj perspektivna: sledenje še neznanih podzemeljskih zvez manjših potokov ali ponavljanje sledenj ob različnih hidroloških situacijah, podobno določanje razvodnic in raztekanja kraških voda s pomočjo iniciranja sledil neposredno v podzemlje, razvijanje sledilnih tehnik in metod, terensko preučevanje prenikajoče vode, modeliranje, teoretične študije z namenom odkrivati zakonitosti. Posebno poozrnost pa je treba posvetiti izobraževanjuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU