369 KB55 KB196520252011Vodovnik, Žigaštevilka:1letnik:48str. 87-107, 301-302ISSN:0040-3598COBISSID:30182493URN:URN:NBN:SI:doc-RRDSSSVUslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaAnarchismAnarhizemantiglobalistična gibanjaAnti-globalization movementDružbena gibanjaPolitical theoriesPolitične teorijeProtiglobalizacijsko gibanjeSocial movements"Novi" anarhizem? - o bifurkaciji in transformaciji sodobne anarhistične misli in prakse|The article reflects the main discrepancies between the basic co-ordinates of classic anarchist thought and the co-ordinates of contemporary anarchism as developed within the "post-Seattle" alter-globalisation movement. The article ascertains that the anarchist renaissance within the alter-globalisation movement is not only fostered by classical anarchism, but also by ideational currents that in the past represented its main counterpoint. The question the author addresses is therefore: Is it possible to talk about a "new" anarchism? Following a thorough examination of the alter-globalisation movement, its genealogy and the main ideational currents within the movement, the author concludes that a "new" or "post-ideological" anarchism offers important innovations on the both level of political praxis and the level of theoretical paradigms. In the last part of the article, the author affirms these findings with an outline of a redefinition of violence, political power, nation-state and democracy within (contemporary) anarchismČlanek obravnava ključne razlike med osnovnimi koordinatami klasične anarhistične misli in glavnimi značilnostmi sodobnega anarhizma, kot se je razvilo znotraj "postseattelskega" alterglobalističnega gibanja. Ugotavlja, da danes anarhistične renesanse znotraj alterglobalističnega gibanja ne navdihuje zgolj klasični anarhizem, temveč jo dinamizirajo tudi idejni tokovi, ki so v preteklosti prej predstavljali njegovo nasprotje. Zato se raziskovalno vprašanje glasi: Je danes mogoče govoriti kar o "novem" anarhizmu? Na osnovi obravnave alterglobalističnega gibanja, njegove kratke genealogije in glavnih idejnih tokov znotraj gibanja avtor ugotavlja, da "novi" oziroma "postideološki" anarhizem ne nudi pomembnih inovacij zgolj na ravni politične prakse, temveč tudi in predvsem politične teorije. To dokazuje v zadnjem delu članka, z orisom redefinicije nasilja, politične moči, države in demokracije znotraj (sodobnega) anarhizmaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede