301 KB51 KB198220252023Zorn, Jelkaštevilka:2/3letnik:62str. 191-208ISSN:0352-7956DOI:10.51741/sd.2023.62.2-3.191-208COBISSID_HOST:172468995URN:URN:NBN:SI:doc-RN3LJ3H3slFakulteta za socialno deloSocialno deloborderscentri za socialno deločlovekove pravicehuman rightsilegalizacijaillegalisationmejeracismrasizemsocial servicessocial work centressocialno delostructural violencestrukturno nasiljeAli so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela? Refleksija o socialnem delu ob spominjanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije|The borders of the political community (i.e. the state) are the borders of social rights. The erasure from the Permanent Residents' Register, which began in 1992, is an example of systematic exclusion from the community, thereby violating dignity and denying rights. Although the limitating of social rights and the illegalisation of persons are not central to social work, they are crucial to the ethics and mandate of the profession. The research question of the article is whether the borders of social rights are also the borders of social work. Theoretical concepts of racism and structural violence are applied. Social work studies and other studies that problematise limitation of the welfare state in different ways are presented. The ethnographic part of the article consists of statements by social workers about how they remember the erasure from the Permanent Residents’ Register when it was not yet recognized as a violation of human rights. The experiences of residents who were erased are drawn from other researchMeje politične skupnosti (tj. države) so meje socialnih pravic. Izbris iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel leta 1992, je primer sistematičnega izključevanja iz skupnosti in s tem teptanja dostojanstva in onemogočanja pravic. Čeprav ilegalizacija oseb in omejevanje socialnih pravic nista osrednji temi socialnega dela, sta z vidika etike in poslanstva poklica ključni. Raziskovalno vprašanje članka je, ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela. Avtorica izhaja iz teoretskih pojmov rasizma in strukturnega nasilja. Predstavi socialnodelovne in druge študije, ki na različne načine problematizirajo omejenost socialne države. Etnografski del članka so izjave socialnih delavk in delavcev o tem, kako se spominjajo izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ko še ni bil prepoznan kot kršitev človekovih pravic. Izkušnje izbrisanih prebivalcev in prebivalk so povzete iz drugih raziskavTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo