51 KB101 KB48 KB0 KB195720252002Pinter, Andrej18 straništevilka:4letnik:46str. 25-42ISSN:0023-2424COBISSID:122249216URN:URN:NBN:SI:doc-RIUGQWQ7slZveza bibliotekarskih društev SlovenijeKnjižnicainformacijejavnostknjižnicemass mediamnožični medijiskupni interesKnjižnice kot dejavnik oblikovanja javnosti| pogled sodobnih teorij|Knjižnice so že po naravi svojih dejavnosti in svojega poslanstva ter zaradi dejstva, da so zavezane izpolnjevanju javnega interesa, pomemben del javnega življenja. To vlogo so zelo uspešno odigrale v preteklosti, toda dilema, ki se kaže v sodobnem času, je, v kolikšni meri zmorejo prispevati k pozornosti sodobne javnosti. Ali iz obratnega zornega kota: kakšno vlogo pripisujejo sodobne teorije javnosti knjižnicam in na kakšen način modelirajo njihov prispevek k delovanju javnosti. Pričujoče besedilo v tem smislu postavlja razmeroma širok teoretski okvir za premislek o tem, kaj je javnost, kaj je javno in v kakšnem pomenu so knjižnice del svojih lastnih javnosti. Eden osnovnih namenov besedila je pokazati, da odgovora na praktične dileme ni mogoče podati, če ne izhajamo iz teoretskih izhodišč in spoznanj o javnosti. Ta izhodišča je mogoče strniti v vprašanje o tem, kakšno vlogo ima knjižnica pri vzpostavljanju in delovanju javnosti? Čeprav se morda danes zdi, da predvsem knjižnice iščejo svoje javnosti, je mnogo bolj pomembno opozoriti na dejstvo, da so sodobne javnosti še celo bolj odvisne od knjižnic kot dinamičnih informacijskih središč. Med obema obstaja odnos popolne vzajemnosti. Podobno kot knjižnice potrebujejo javnost, ki bi bila čim bolj dejavna, raziskujoča in zgovorna, tudi javnost potrebuje čim bolj urejeno, dostopno, organizirano in poučno knjižnicoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza bibliotekarskih društev Slovenije