119 KB24 KB199120252014Prenz, Ana Ceciliaštevilka:22str. 151-161ISSN:0353-9660COBISSID:56888418URN:URN:NBN:SI:doc-RBL4AQG9esZnanstvena založba Filozofske fakulteteVerba hispanicaBosnadramadramatikaPapo Bohoreta, Laura, 1891-1942sefardska književnostženska književnostDramaturgia de la cotidianidad en la obra de Laura Papo Bohoreta|This paper aims to analyse some dramatic and theatrical features of the Bosnian Sephardic author, Laura Papo Bohoreta (Sarajevo 1891-1942). Her wide dramatic and literary production was written in Judeo-Spanish between the two wars. In particular, the dramatic text Ožos mios, Pedazo de folklor sefardi de Bosna en tres actos (1931) and some of her short stories are considered. The strong narrative connotation of Laura Papo's plays and the strong theatricality typical of her short stories are also discussed. It can be said that Laura Papo has dealt equally with both genres because her plays and her short stories alike reveal an ambiguous and adaptable nature. In fact, her stories can easily become plays that can be performed in the theatre, while at the same time her plays can turn into narratives. An epic of daily life also emerges in her plays. Laura Papo%s vision of women, the generation gap as a theme of her stories and plays and, finally, her relationship with the tradition are shownPrispevek analizira nekatere narativne in dramaturške vidike, značilne za dela sefardske avtorice iz Bosne, Laure Papo Bohoreta (Sarajevo, 1891-1942). Njeno bogato dramsko in literarno delo, nastalo v letih med obema svetovnima vojnama, je napisano v judovski španščini. Prispevek posveča pozornost zlasti drami Ožos mios, Pedazo de folklor sefardi de Bosna en tres actos (1931) in nekaterim kratkim zgodbam. Poudarja močno narativno konotacijo, značilno za dramska dela Laure Papo, in močno gledališkost, prisotno v njenih kratkih zgodbah. Laura Papo se dotika obeh žanrov, kajti v njenih dramah in kratkih zgodbah se odražata obe literarni vrsti. Tako kot se lahko njene kratke zgodbe preobličijo, skoraj povsem naravno, v cuadros de costumbre (zgodbe o vsakdanjem življenju) ali v dramska besedila, primerna za uprizoritev, so lahko njena gledališka dela predmet naracije. Poleg tega so v njih močno prisotni elementi epike vsakdanjih dogodkov, v katerih postane pripoved njihova bistvena značilnost. Avtorica v prispevku razpravlja še o pogledu ženske in o generacijski distanci, o katerih pisateljica premišljuje v svojih kratkih zgodbah in dramskih delih, pa tudi o njenem odnosu do tradicijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta