24 KB6328 KB22 KB199220251999Globevnik Velikonja, Vislavaštevilka:1letnik:8str. 93-103COBISSID:10187362ISSN:1318-1874URN:URN:NBN:SI:doc-R8EH9GM5slDruštvo psihologov SlovenijePsihološka obzorja (Ljubljana)childdeathdružinafamilyotrocipomočpsihologijapsychologysmrtstaršižalovanjePsihološka pomoč staršem ob otrokovi smrti|V zadnjih 10 letih se je v Sloveniji s perinatalno smrtjo srečalo preko 2000 družin. Smrt novorojenčka, mrtvorojeni otrok ali splavljen otrok po ugotovljeni anomaliji ploda povzročijo izredno težko žalovanje. Reakcije žalujoče družine in njihove čustvene potrebe so postale predmet raziskave šele v zadnjih 20 letih. Matere mrtvorojenih otrok so žalostne in zmedene in ti občutki se lahko nadaljujejo v kronično depresijo, hipohondrijo, fobijo in druge motnje. Starši občutijo iracionalni sram in krivdo. Normalno žalovanje je samoomejevalni proces, katerega akutno stanje traja od 2 do 6 tednov, v naslednjih 6 do 24 mesecih pa sledi postopno prebolevanje. Patološko žalovanje pri materah srečamo v 21 % in je odvisno od že obstoječih kriz med nosečnostjo in pomajnkanja podpore s strani moža. Žalovanje po perinatalni izgubi otežujeta prav pomanjkanje spominov in "tihi dogovor molka". Važno je, da smo vsi, ki se srečujemo z žalujočimi družinami, usposobljeni za ustrezno pomoč, da jim znamo prisluhniti in se pogovarjati o njihovih občutkih. Pomagati jim moramo ustvariti spomine na otroka s tem, da ga vidijo, se ga dotaknejo, poimenujejo in kopljejo in s tem ohranjajo svoj status starševstva, ko jim ga nihče drug ne priznavaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo psihologov Slovenije