391 KB0 KB201420252023Margan, Florianletnik:10številka:18str. 55-71DOI:10.18690/pomurska-obzorja.10.18.55-72.2023COBISSID_HOST:162448131ISSN:2350-6113URN:URN:NBN:SI:doc-R3X9J3XQslPomurska akademsko znanstvena unijaPomurska obzorjaEUEvropska unijakrizemakroekonomikazelena energijaAli imamo energetično, gospodarsko in finančno krizo v EU? Ali v globalnem svetu EU izgublja konkurenčno sposobnost?|Veliki državni dolgovi v nekaterih državah EU (IT, FR, ES, PT), migracije, covid, vojna v Ukrajini, pomanjkanje energentov, draga elektrika, plin in goriva, pitna voda, osnovna hrana, globalno segrevanje, velika inflacije, zadolženost ... vse krize imajo skupni imenovalec, smo priča možnega civilizacijskega propada. To ni konec sveta ali izumrtje človeštva, to je velika sprememba življenjskega sloga. Vsaka civilizacija je imela obdobja rasti, vrhunca in padca. Danes, svetovno gospodarstvo, močno čuti posledice covidove krize, rekordne inflacije in ruske invazije v Ukrajini. Smo v globalni krizi. Problem je, da nimamo več kam in iz česa rasti. Bo to tehnološka izjemna zapletenost, ranljivost družbenega sistema, energijsko velika zahtevnost, ki jo bomo morali rešiti. Izbruh vojne v Ukrajini in posledična energetska kriza in Green Deal sta razgalila težave nedelujočega enotnega trga EU. Enotni trg bi načeloma moral preprečevati nenormalno izkoriščanje prevladujočega tržnega položaja bodisi prodajalca ali pa tudi kupca. Toda letošnje podražitve kažejo, da trg ne deluje. Visoke cene energije (sankcije proti RF zaradi vojne na Ukrajini) bo evropsko industrijo naredilo nekonkurenčno in po vsej verjetnosti spodbudilo njen zatonTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaPomurska akademsko znanstvena unija